Geografija kot obvezni splošnoizobraževalni predmet v gimnazijskem izobraževanju celostno razlaga naravne in družbene pojave in procese v pokrajini z namenom, da bi dijaki razumeli svoj življenjski prostor ter v njem kakovostno živeli. Dijakom daje temeljno zavedanje, da se vsi elementi v pokrajini medsebojno prepletajo in součinkujejo. To jih vodi do zmožnosti celostnega vrednotenja posegov v prostor ter obenem do razumevanja posledic lastnih dejanj. S tako naravnanostjo temeljno poslanstvo geografije podpira koncept trajnostnosti, saj spodbuja razumevanje prepletenosti (kompleksnosti), kritično analizo razmer v svetu in zamišljanje razvojnih alternativ. Z osredotočenostjo na življenjski prostor dijakov predstavlja pouk geografije temeljni prispevek k državljanski in domovinski vzgoji v vseh njenih razsežnostih. Predmet geografija zajema tudi skupne cilje s področij jezik, državljanstvo, kultura in umetnost, trajnostni razvoj, zdravje in dobrobit, digitalne kompetence ter podjetnost. To pomeni, da se skozi predmetne cilje realizirajo tudi skupni cilji, nekateri skupni cilji pa so že sami po sebi neposredni sestavni del predmeta geografija.
Geografijo odlikuje usmerjenost na prepoznavanje in reševanje lokalnih in globalnih izzivov kot so podnebne spremembe, izčrpavanje virov, degradacija okolja in drugi. Geografsko raziskovanje in izobraževanje spodbujata interdisciplinarni pristop, potreben pri obravnavi celovitih vprašanj, ki zahtevajo kombinacijo različnih pogledov in strokovnega znanja. Prav tako pouk geografije stremi k razvijanju učinkovite komunikacije, ki je ključnega pomena, da pridejo rezultati raziskovalnega dela in nove informacije do širšega občinstva, v javnost, do oblikovalcev politik in drugih znanstvenih disciplin. Geografija poudarja digitalno pismenost in uporablja tehnologijo, kot so geografski informacijski sistemi (GIS), daljinsko zaznavanje in druge tehnologije, ki lahko zagotovijo nove vpoglede v prostorske vzorce in odnose med ljudmi in okoljem, vključevanje nove tehnologije pa zagotavlja inovativnost in sodobnost pouka.
Geografska znanja so uporabna in nujna v družbi, saj vključujejo zmožnosti zbiranja, analiziranja, prikazovanja, interpretacije in komuniciranja različnih virov geografskih informacij, kar vključuje zemljevide, fotografije iz zraka, geografske informacijske sisteme (GIS) in drugo tehnologijo ter terenske podatke, ki poglabljajo razumevanje procesov v prostoru.
Za geografijo so značilni didaktični pristopi izkustvenega, veččutnega, projektnega učnega dela, učenja z raziskovanjem in drugi pristopi, ki vključujejo različne aktivne učne metode in tehnike glede na zadane cilje, zmožnosti učečih se ter pogoje dela.
Geografija kot splošnoizobraževalni predmet v gimnazijskem izobraževanju ima pomembno vlogo za doseganje izobraževalne in vzgojne razsežnosti. Zasnovan je tako, da smiselno podpira tudi razvoj prečnih kompetenc, s čimer prispeva k celovitosti splošne gimnazijske izobrazbe.
- Učni načrt (1. letnik)
- Učni načrt (2., 3. in 4. letnik)
- Predmetni izpitni katalog za splošno maturo 2024 geografija
Učitelji: Tanja Gorinšek, Zdenka Krzyk, Lara Ule, Miha Kolarič