Minimalni standardi znanja | Gimnazija Šiška

1. letnik

Obseg snovi in minimalni standardi znanja 1. letnik

Tema: Pomen zgodovinske znanosti

Dijak:

na primerih opiše predmet preučevanja zgodovine;
našteje vrste zgodovine glede na področja (gospodarska, družbena, politična, vojaška, kulturna, zgodovina vsakdanjega življenja) in obseg raziskovanja (lokalna, narodna, evropska, svetovna);
našteje vrste zgodovinskih virov in jih podkrepi s primeri;

v kronološkem zaporedju našteje večja zgodovinska obdobja in mejnike med njimi;
v danih zgodovinskih virih ali zgodovinskih virih, ki jih poišče sam s pomočjo digitalne tehnologije, izbere relevantne informacije in dokaze o zgodovinskih dogodkih, pojavih in procesih ter oblikuje samostojne sklepe in razlage;
spoznanja in ugotovitve predstavi na raznolike načine (pisno, ustno, s pomočjo digitalne tehnologije itd).

Tema: Od človekovih začetkov do prvih imperijev

Od človekovih začetkov do nastanka zgodnjih civilizacij

Dijak:

s pomočjo zemljevida opredeli območja zgodnjih civilizacij;
pojasni glavne dosežke zgodnjih civilizacij, pomembnih za nadaljnji zgodovinski razvoj;

Antični Grki

pojasni značilnosti egejskega sveta v bronasti dobi (minojska in mikenska civilizacija) ter vplive in pomen za razvoj klasične Grčije;
na zemljevidu pokaže območja grške kolonizacije;
pojasni vzroke za grško kolonizacijo in opiše njene značilnosti;
pojasni gospodarske, družbene in politične značilnosti polisa in oblike vladanja v polisu;
na konkretnih primerih primerja in utemelji podobnosti in razlike gospodarskega, družbenega, političnega in kulturnega razvoja Šparte in Aten
na primerih razloži vpliv zgodovinskega dogajanja na razvoj demokracije v Atenah v času Perikla;
na primerih utemelji podobnosti in razlike med demokracijo v antični Grčiji in v sodobnih družbah;
razloži vzroke, potek in posledice vzpona Makedonije in Aleksandra Velikega;
opredeli značilnosti helenizma;
navede glavne izume in odkritja v znanosti in tehnologiji ter glavne dosežke na področju zgodovine, filozofije, umetnosti in kulture;

Antični Rimljani

opiše, katere civilizacijske pridobitve so Rimljanom posredovali Etruščani in Grki;
opiše glavne značilnosti rimske kraljevine in republike (reforme bratov Grakh, prvi in drugi triumvirat);
s pomočjo zgodovinskega zemljevida opiše širjenje rimske države in navede posledice širjenja za Rim in Sredozemlje
opiše glavne značilnosti cesarstva – principat in dominat;
našteje vzroke za razdelitev rimskega imperija na zahodni in vzhodni del;
opiše vpliv rimske zgodovine na sodobni svet;
prepozna rimsko kulturno dediščino iz različnih arheoloških in muzejskih zbirk.
opiše nastanek in značilnosti krščanstva;našteje najpomembnejše kulturne dosežke drugih visokih civilizacij;
spoznanja in ugotovitve predstavi na raznolike načine (pisno, ustno, s pomočjo digitalne tehnologije itd).

Minimalni standard znanja, ki velja za vse podteme tematskega sklopa:

v danih zgodovinskih virih ali zgodovinskih virih, ki jih poišče sam s pomočjo digitalne tehnologije, izbere relevantne informacije in dokaze o zgodovinskih dogodkih, pojavih in procesih ter oblikuje samostojne sklepe in razlage;

Tema: Prazgodovinska in antična kulturna dediščina na tleh današnje Slovenije

Dijak:

na zemljevidu predstavi potek rimske zasedbe današnjega slovenskega ozemlja in upravno ureditev;
na zemljevidu prikaže potek rimskega cestnega omrežja in glavna rimska mesta;
opiše upravno ureditev in potek cestnega omrežja;
našteje glavna rimska mesta;
na primerih razloži značilnosti romanizacije na tleh današnje Slovenije;
opiše glavne kulturne dosežke rimskega obdobja na tleh današnje Slovenije;
našteje pomembne pisne vire in arheološke najdbe iz rimskega obdobja na tleh današnje Slovenije;
v danih zgodovinskih virih ali zgodovinskih virih, ki jih poišče sam s pomočjo digitalne tehnologije, izbere relevantne informacije in dokaze o zgodovinskih dogodkih, pojavih in procesih ter oblikuje samostojne sklepe in razlage;
spoznanja in ugotovitve predstavi na raznolike načine (pisno, ustno, s pomočjo digitalne tehnologije itd).

Tema: Razpad rimskega imperija in nastanek srednjeveških držav

Frankovsko kraljestvo in oblikovanje fevdalne družbe

Dijak:

ob zemljevidu opredeli obseg Frankovskega kraljestva v posameznih obdobjih njegovega obstoja;
predstavi politično in etnično podobo Evrope po preseljevanju ljudstev;
pojasni zgodovinske okoliščine nastanka Frankovskega kraljestva;
opiše značilnosti fevdalne družbe v času Frankovskega kraljestva;
oceni pomen karolinške renesanse za nadaljnji kulturni razvoj;

Gospodarski razvoj do geografskih odkritij

Dijak

s pomočjo zemljevida predstavi etnično in gospodarsko podobo Evrope v visokem in poznem srednjem veku;
pojasni vzroke za srednjeveško kolonizacijo in opredeli njene značilnosti;
navede vzroke za napredek v kmetijstvu;
opiše glavne značilnosti srednjeveških mest v Evropi;
opiše glavne značilnosti gospodarskega razvoja na podeželju zunaj kmetijstva (rudarstvo, fužinarstvo, kovaštvo).

Nastanek stanovskih monarhij in drugih srednjeveških držav

Dijak:

s pomočjo zemljevida predstavi politično podobo Evrope v visokem in poznem srednjem veku;
opiše značilnosti delitve oblasti med monarhom in stanovi ter navede pristojnosti stanov;
na primeru Svetega rimskega cesarstva razloži način delovanja stanovske države;
na primeru Beneške republike pojasni značilnosti italijanskih mestnih držav z gospodarskega, družbenega, političnega in kulturnega vidika;
pojasni cerkveni razkol in oblikovanje Katoliške in Pravoslavne cerkve;
spoznanja in ugotovitve predstavi na raznolike načine (pisno, ustno, s pomočjo digitalne tehnologije itd).

Minimalni standard znanja, ki velja za vse podteme tematskega sklopa:

v danih zgodovinskih virih ali zgodovinskih virih, ki jih poišče sam s pomočjo digitalne tehnologije, izbere relevantne informacije in dokaze o zgodovinskih dogodkih, pojavih in procesih ter oblikuje samostojne sklepe in razlage;

2. letnik

Obseg snovi in minimalni standardi znanja

Tema: Različni modeli vladanja

navede glavne vzroke za razpad rimskega imperija;
sklepa o posledicah razpada rimskega imperija za zahodno (germanska kraljestva) in vzhodno Evropo (Bizanc);
pojasni glavne značilnosti Frankovske monarhije (v gospodarstvu, družbeni ureditvi, političnem razvoju in na kulturnem področju);
na izbranem primeru opiše glavne značilnosti stanovskih monarhij (Španija, RNC);
pojasni glavne značilnosti stanovske družbe;
pojasni vlogo Papeške države in papežev;
opiše glavne reforme absolutnih vladarjev (na primeru Francije);
posebnosti italijanskih mestnih držav opiše na primeru Beneške republike;
opiše glavne poteze v razvoju Anglije ali Nizozemske ter njihov pomen;
opiše reformne poskuse razsvetljenih absolutistov (Prusija ali Rusija);
primerja in pojasni, kako se je spreminjala vloga družbenih stanov, slojev in razredov pri vladanju;

Tema: Etnične družbene in gospodarske spremembe

razloži bistvo zemljiškega gospostva (gospodarski, družbeni vidik);
opiše razloge za nastanek mest, značilnosti in pomen mest;
opiše značilnosti zgodnjega kapitalizma (založništvo in manufakture);
razloži bistvo humanizma in renesanse;
razloži bistvo pogledov humanističnih mislecev na človeka, družbo;
našteje glavne reformatorje in opiše bistvo njihovih zahtev;
našteje glavne smeri reformacije in pojasni, kaj je zanje značilno;
na karti pokaže dežele, kjer se je uveljavila reformacija;
opiše bistvo protireformacije;
razloži pogoje in vzroke za geografska odkritja;
pojasni glavne pozitivne in negativne posledice geografskih odkritij;
pojasni bistvo novih gospodarskih doktrin fiziokratizma in merkantilizma;
pojasni glavne dosežke in pomen industrializacije.

Tema: Razvoj zgodovinskih dežel in Slovenci

na zemljevidu pokaže obseg naselitve alpskih Slovanov v Vzhodne Alpe;
opiše glavne značilnosti v razvoju kneževine Karantanije;
navede posebnosti kneževine Karniole;
pojasni glavne značilnosti pokristjanjevanja iz dveh središč (Oglej in Salzburg);
opiše glavne kulturne dosežke v času pokristjanjevanja (Brižinski spomeniki, delo Cirila in Metoda);
našteje zg. dogodke, ki so vodili k izgubi samostojnosti in prihod Alpskih Slovanov pod tujo oblast;
razloži pojem zgodovinskih dežel, upravni ustroj, dežele zna pokazati na zemljevidu;
pojasni glavne značilnosti izbranega celinskega in mediteranskega srednjeveškega mesta (uprava, samouprava, gospodarstvo, družba, kultura, etnična struktura);
našteje glavne posledice turških vpadov v zgodovinske dežele;
pojasni glavne vzroke, zahteve in posledice kmečkih uporov;
razloži značilnosti reformacije, navede glavne reformatorje in njihovo delo;
pojasnijo razloge za zmago protireformacije, izpostavijo pomen baročne umetnosti.

Dijak zna:

pravilno uporabljati strokovno terminologijo
analizirati pisni vir, slikovno gradivo, …
ob uporabi zgodovinske karte zna pojasniti razširjenost zgodovinskih dogodkov in dogajanj

3. letnik

Obseg snovi in minimalni standardi znanja

Tema: Vzpon meščanstva in uveljavitev parlamentarizma

pojasni bistvo razsvetljenskih idej o človeku, družbi in državi;
razloži glavne reformne dosežke Marije Terezije in Jožefa II;.
navede glavne vzroke z ameriško revolucijo in pojasni glavne dosežke;
pojasni glavne vzroke za francosko revolucijo in razloži potek in glavne posledice;
opiše značilnosti vladanja Napoleona, politične spremembe in vojne razbere iz karte;
razloži glavne ukrepe dunajskega kongresa 1815;
na zemljevidu pokaže spremembo meja v Evropi po dunajskem kongresu;
opredeli glavne vzroke krepitve meščanstva v 19. stoletju in opiše strukturo meščanske družbe na začetku in ob koncu 19. stoletja;
pojasni bistvo konservativizma, liberalizma in socializma;
pojasni pomen ustav in razloži bistvo parlamentarizma;
navede glavne značilnosti in razvoj Velike Britanije, Nemške zveze, Rusije do 1848 leta.

Tema: Nemirne vode: od nacionalnih gibanj do 1.svetovne vojne

opiše bistvo nacionalizma in našteje nacionalne zahteve na izbranem primeru iz zahodne (irsko ali belgijsko) in srednje Evrope (poljsko) ter v osmanskem cesarstvu (srbsko ali grško);
pojasni glavne značilnosti nacionalnih gibanj v habsburški monarhiji (ilirizem, avstroslavizem);
razloži glavne vzroke za revolucijo 1848/49;
našteje glavne narodne zahteve iz nemških, italijanskih in slovanskih nacionalnih programov v letih 1848/49;
navede glavne uspehe in neuspehe nacionalnih gibanj v letih 1848/49;
opiše po katerem nacionalnem programu je bila združena Nemčija in glavne značilnosti Nemškega cesarstva;
opiše po katerem programu je bila združena Italija in glavne značilnosti Kraljevine Italije;
opiše značilnosti razvoja Francije v drugi polovici 19. stoletja
razloži glavne značilnosti neoabsolutizma v habsburški monarhiji;
pojasni bistvo uvedbe ustavnosti in dualizma ter glavne posledice za nacionalno vprašanje v habsburški monarhiji;
pojasni značilnosti judovskega vprašanja;

Tema: Slovensko nacionalno oblikovanje

razloži pojem narodno prebujenje;
imenuje začetnike slovenskega narodnega gibanja (Pohlin, Zois, Vodnik …) in njihove dosežke,
na primeru Zoisovega krožka opiše vlogo narodno-buditeljskih krožkov pri krepitvi narodne zavesti,
opiše prizadevanja za poenotenje slovenskega jezika (standardizacijo);
opiše in primerja delovanje Bleiweisovega (konservativnega) in Prešernovega (demokratskega) kroga;
navede zahteve programa Zedinjena Slovenija;
opredeli pomen čitalnic in taborov;
pozna ideje mladoslovencev in staroslovencev,
poimenuje prve slovenske politične stranke, opiše značilnosti njihovih programov ter navede volilno bazo;
razloži jugoslovansko idejo;
opiše programe slovenskih političnih strank za reševanje nacionalnega vprašanja;
navede gospodarske panoge, ki so se razvile v slovenskih deželah v 19. stoletju kot posledica industrializacije;
opiše vzroke propadanja slovenskih kmetov od sredine 19. stoletja dalje ter pojasni posledice (poudarek je na migracijah).

Dijak zna:

pravilno uporabljati strokovno terminologijo;
analizirati pisni vir, slikovno gradivo, …
ob uporabi zgodovinske karte zna pojasniti razširjenost zgodovinskih dogodkov in dogajanj;

4. letnik

Obseg snovi in minimalni standardi znanja

Tema: Med demokracijo in totalitarizmom

opredeli in pojasni imperializem kot vzrok za prvo svetovno vojno;
nevede krizna žarišča in pojasni, zakaj je Balkan postal eno od glavnih kriznih žarišč pred prvo vojno;
loči med vzrokom in povodom za 1. svetovno vojno, pojasni potek vojne in posledice vojne za civilno prebivalstvo;
bojišča prve svetovne vojne zna razbrati iz zemljevida;
razložijo značilnosti t.i. versajske ureditve in predvidijo konflikte, ki bi jih ureditev lahko povzročila;
pojasni pomen Društva narodov in razloži vzroke za njegovo neučinkovitost,
opiše (ponovi) značilnosti demokracije;
na primeru Velike Britanije, Francije, Weimarske Nemčije ter ZDA razloži nadaljevanje razvoja demokratičnih procesov v Evropi in Ameriki med obema svetovnima vojnama;
pojasni razmere, ki so omogočile razvoj totalitarnih režimov v posameznih državah (Rusija, Italija, Nemčija);
razloži značilnosti totalitarnih sistemov (fašizem, nacizem, komunizem) in jih primerja;
opiše socialistično gospodarsko doktrino ter posledice za družbo;
našteje države, kjer so se razvile fašistične organizacije;

Tema: Sodelovanje in konflikti

ob karti opiše potek druge svetovne vojno in pojasni značilnosti vojskovanja in novosti v oborožitvi;
navede prelomne dogodke, ki so vplivali na preobrate v 2. svetovni vojni;
opiše življenje civilnega prebivalstva med 2. svetovno vojno;
ob izbranem primeru pojasni in konkretizira pojem kolaboracija, nastanek odporniških gibanj;
našteje najpomembnejše medvojne zavezniške konference in pojasni pomen sklenjenih dogovorov in opiše vsebino atlantske listine;
pojasni pomen sojenja na mednarodnih sodiščih vojnim zločincem iz časov druge svetovne vojne in po njej;
pojasni pojem hladna vojna in ga časovno umesti;
opiše ideološko, gospodarsko in vojaško odvisnost oz. navezanost zavezniških držav od obeh velesil;
navede vojaške in gospodarske povezave obeh blokov;
navede evropska krizna žarišča in opiše reševanje kriznega žarišča in pojasni kako je le-to vplivalo na življenje posameznikov;
pojasni ključne značilnosti dekolonizacije v Afriki in Aziji;
pojasni pojem neokolonializem;
sklepa o vlogi gibanja neuvrščenih;
pojasni značilnosti povezav v tretjem svetu;
predstavi krizna žarišča v svetu: razloge, potek in reševanje krize;
opiše vzroke za razpad sovjetskega sistema in socialističnega bloka v Evropi;
pojasni pojem terorizma in navede vrste in oblike terorizma;
pojasni nastanek in pomen EU.

Tema: razvoj slovenskega naroda v 20. stoletju

navede, na katerih bojiščih prve svetovne vojne so se bojevali slovenski vojaki (s poudarkom na soški fronti);
razloži okoliščine nastanka Države SHS in njen pomen;
opiše potek združitve v Kraljevino SHS;
ob zemljevidu pojasni potek reševanja meja po 1. svetovni vojni;
navede politična obdobja v kraljevini SHS in izpostavi glavne značilnosti;
na zemljevidu pokaže razkosanje Slovenije med okupatorje in primerja okupacijske sisteme;
razloži vzroke za ustanovitev Protiimperialistične fronte oz. OF in opiše način vključevanja Slovencev v njeno delovanje;
pojasni razloge zaostrovanja med OF in meščanskimi političnimi strankami;
pojasni razloge za kolaboracijo na Slovenskem in razloži posledice za Slovence;
opiše značilnosti »ljudske oblasti« in postopni prevzem komunistične oblasti (komunistična revolucija poteka sočasno z osvobodilnim bojem, državljanska vojna);
pojasni ideološke delitve na Slovenskem med in po vojni;
opiše volitve v Jugoslaviji in na Slovenskem leta 1945 ter razloži vzroke za komunistični prevzem oblasti;
pojasni vzroke in posledice obračunavanja s političnimi nasprotniki in katoliško cerkvijo po vojni;
navede cilje in posledice agrarne reforme, kolektivizacije ter nacionalizacije po drugi svetovni vojni;
pojasni bistvo informbirojevskega spora;
pojasni značilnosti, uspehe in slabosti načrtnega gospodarskega razvoja v okviru petletk (industrializacija in elektrifikacija) v povojnih letih;
opiše značilnosti gospodarskega vzpona od sredine 50. do sredine 60. let;
navede razloge za uvedbo samoupravljanja in gospodarske reforme v 60. letih ter opiše značilnosti teh reform;
pojasni značilnosti gospodarstva v 70. letih (dogovorna ekonomija, samoupravljanje, zadolževanje);
opiše krizne razmere v Jugoslaviji v 80. letih, posledice naraščanja inflacije in zadolženosti;
razloži nacionalne napetosti in nasprotujoče poglede na reševanje jugoslovanske krize
nasprotujoče si poglede na reševanje jugoslovanske krize;

opiše politične dogodke v Sloveniji konec 80. in na začetku 90. let, ki pomenijo utrjevanje demokratizacije in državne suverenosti Slovenije;
navede razloge, ki so privedli do plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo ter potek osamosvajanja (prve povojne demokratične volitve, koalicija Demos);
opiše odzive zvezne vlade in JLA ter potek vojne za Slovenijo;
opiše bistvene gospodarske in politične značilnosti v 90. letih ter prizadevanja Slovenije za vključitev v Evropsko unijo in druge mednarodne integracije,

Dijak zna:

pravilno uporabljati strokovno terminologijo
analizirati pisni vir, slikovno gradivo, …
ob uporabi zgodovinske karte zna pojasniti razširjenost zgodovinskih dogodkov in dogajanj