V skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah sprejemamo naslednje kriterije za ocenjevanje:
Ocenjevanje in merila za ocenjevanje znanja so določena v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah, šolskimi pravili ocenjevanja znanja Gimnazije Šiška, veljavnim učnim načrtom za zgodovino in maturitetnim izpitnim katalogom.
Pri pouku zgodovini bodo učenci pridobili ocene z ustnim in pisnim ocenjevanjem. Pisno ocenjevanje znanja je napovedano. Ustno ocenjevanje znanja je napovedano za vse učence. Učencu, ki ne izpolnjuje redno svojih obveznosti (oddane domače naloge, prinašanje učnih pripomočkov k pouku… in se to zabeleži s tremi vpisi v eAsistent) se napovedano ustno ocenjevanje ukine v skladu s 15. členom Šolskih pravil ocenjevanja Gimnazije Šiška. Z obsegom snovi, ki bo zajeta v ocenjevanju, učence predhodno seznani učitelj.
Učenci 1. letnika morajo v šolskem letu pridobiti tri pisne in eno ustno oceno.
Učenci 2. letnika morajo v šolskem letu pridobiti tri pisne in eno ustno oceno.
Učenci 3. letnika morajo v šolskem letu pridobiti tri pisne in eno ustno oceno.
Učenci 4. letnika morajo v šolskem letu pridobiti tri pisne in eno ustno oceno.
Pri maturi so zajete vse vsebine, ki so opredeljene v katalogu za splošno maturo (Predmetni izpitni katalog za splošno maturo 2023 /2024– zgodovina). Z obsegom snovi, ki bo zajeta v ocenjevanju, učence predhodno seznani učitelj.
Dijaki s pedagoško pogodbo lahko pridobijo po eno oceno v posameznem ocenjevalnem obdobju, oziroma se tematski sklopi določijo v dogovoru. Ocena je pisna ali ustna in se o tem dogovorita učenec in učitelj, ki učenca ocenjuje.
Učenci lahko pridobijo v dogovoru z učiteljem eno oceno z drugačno obliko ocenjevanja. Z obliko naloge in s kriteriji ocenjevanja pri drugačni obliki ocenjevanja posamezen učitelj seznani učence pred začetkom izvajanja naloge.
Pri ustnem ocenjevanju dobi učenec tri vsebinsko različna vprašanja. Pri ocenjevanju znanja se upoštevajo naslednji kriteriji: poznavanje zgodovinskih dogodkov, časovna in prostorska opredelitev le teh, obvladovanje zgodovinske terminologije, razumevanje zakonitosti, primerjava zgodovinskih dogodkov ter njihovo analiziranje in kritično presojanje in utemeljevaje. Pred ustnim ocenjevanjem učitelj lahko preveri učenčeve zapiske.
Kriterij za ocenjevanje znanja pri pisnem ocenjevanju:
odl (5) = 88 ali več % , pdb (4) = 75 ali več %, db ( 3) = 62 ali več %, zd (2) = 50 ali več nzd (1) = manj kot 50 %.
Učenec, ki v ocenjevalnem obdobju ni pridobil pozitivne ocene, le to pridobi na rokih za popravljanje in pridobivanje ocen.
Popravni, dopolnilni in predmetni izpiti so pisni. Izpit se piše 60 minut. Ustni del izpita se izvede, če je dijak pri pisnem izpitu dosegel 45-49%.
Pravila za pridobivanje in popravljanje pisnih ocenjevanj izven rokov pridobivanja in popravljanja:
1. Dodaten rok za pisno ocenjevanje znanja lahko dobi dijak po predhodnem dogovoru s PK oz. svetovalno službo, kadar so utemeljeni razlogi (npr. športne obremenitve na dan ocenjevanja, šolska tekmovanja na dan ocenjevanja, dolgotrajnejša bolezen oz. poškodba z rehabilitacijo, …)
2. Dodaten rok za ocenjevanje znanja lahko dobi tudi dijak, ki je bil v predvidenem terminu ocenjevanja dlje časa opravičeno odsoten (bolezen, druge okoliščine). Upravičenost odsotnosti učitelj presodi v dogovoru z razrednikom in/ali koordinatorjem.