Matematika je znanost in umetnost, je rezultat radovednosti in ustvarjalnosti človeškega uma. Razkriva lepoto in ozadje procesov v naravi. Pomembna je tudi njena vloga podpore ostalim naravoslovno-tehniškim in družboslovno-humanističnim znanostim, zato matematiko srečujemo na večini področij človekovega življenja in ustvarjanja. Z razvojem informacijsko-komunikacijske družbe je prisotnost matematike na ostalih predmetnih področjih vedno manj vidna, saj se skriva v tehnologiji. Za opravljanje določenih dejavnosti je zato manj pomembno zgolj rutinsko obvladovanje računskih postopkov, vedno pomembnejši pa so razumevanje, medpredmetno povezovanje in uporaba matematičnega znanja ter zmožnost reševanja problemov.
Predmet matematika je eden od temeljnih splošnoizobraževalnih predmetov na gimnaziji. Pri pouku matematike si dijak/dijakinja oblikuje predvsem osnovne matematične pojme in strukture, kritično mišljenje, miselne procese, sposobnosti za ustvarjalno dejavnost, formalna znanja in spretnosti ter spozna praktično uporabnost matematike.
Osnovno vodilo matematičnega mišljenja je izpeljevanje sklepov na podlagi poznavanja vzročno-posledičnih povezav med obravnavanimi matematičnimi objekti in z upoštevanjem pravil logike. Pouk matematike vzpodbuja tudi smiselno uporabo neformalnih oblik mišljenja, kot je na primer intuicija, zato matematika ni le zbirka navodil, s katerimi rešimo zastavljene naloge. Z vsebino in strukturo dokazovanja usmerja dijake/dijakinje k natančnosti in urejenosti pri delu ter jih navaja k istematičnemu in kritičnemu mišljenju.
Za dijake/dijakinje v gimnazijskem izobraževanju je pomembno dvoje: na eni strani naj jim pridobljena matematična znanja in zmožnosti, ki jih razvijejo, nudijo stabilno oporo pri mišljenju in odločanju v vsakdanjih življenjskih situacijah in pri učenju ostalih srednješolskih predmetov, po drugi strani pa jim nudijo temeljno znanje za nadaljnje izobraževanje.
Povezave: