I. Preverjanje in ocenjevanje znanja
1. Število pisnih ocenjevanj
Najmanj ena pisna ocena v ocenjevalnem obdobju.
2. Število ustnih ocenjevanj
Najmanj ena v šolskem letu (ustna ocena se pridobi na podlagi ocenjevanja vsebinskih znanj); če predvidene obveznosti ne opravi je ocenjen pisno.
II. Meje med ocenami
Pisno ocenjevanje znanja:
Pisno ocenjevanje znanja lahko vsebuje različne tipe nalog: izbirni tip, naloge dopolnjevanja, naloge kratkih odgovorov in naloge esejskega oziroma interpretacijskega tipa.
Meje med ocenami:
- 50 % : zadostno (2),
- 62 % : dobro (3),
- 75 %: prav dobro (4),
- 88 %: odlično (5);
III. Kriteriji za končno oceno
Vsak dijak pridobi v vsakem ocenjevalnem obdobju najmanj eno pisno oceno in najmanj enkrat v šolskem letu eno ustno oceno. Skupaj v šolskem letu pridobi najmanj eno ustno in dve pisni oceni. Za končno oceno se enakovredno upoštevajo vse ocene.
Za pozitivno oceno ob koncu šolskega leta mora dijak doseči ustrezne standarde znanja iz vseh ocenjevanih sklopov (ocene pridobljene s pisnimi nalogami in ustnim spraševanjem) zajetih v tekočem šolskem letu.
Če dijak ni popravil katerekoli nezadostne ocene kateregakoli ocenjevalnega obdobja, je ob zaključku pouka ocenjen s končno oceno »nezadostno« (1).
Standardi znanj so opisani v letnem razporedu učne snovi.
Predmetni, popravni in dopolnilni izpiti potekajo samo ustno. Čas potekanja in način sta usklajena s pravilnikom o predmetnih, popravnih in dopolnilnih izpitih.
IV. Minimalni standardi
Učna tema: Kaj je filozofija?
- opredeli filozofijo in razmejijo rabo tega pojma v znanosti in vsakdanjem življenju;
- razlikuje med filozofskimi, znanstvenimi in zdravorazumskimi vprašanji;
- zasluti način in metodo filozofije;
- našteje panoge filozofije;
- navede posebnosti filozofske zastavitve vprašanj;
- pozna izvor filozofskih vprašanj;
- pozna temeljne periode v zgodovini filozofije;
- razume širino filozofske problematike;
Učna tema: Kaj lahko vem? Kaj je realno in kako to spoznamo?
(vključno z izbirno temo)
- navede osnovne probleme spoznanja;
- opredeli razliko med mithos in logos;
- pozna in razloži vlogo Predsokratikov pri razvoju znanosti in filozofije;
- našteje temeljna vprašanja s katerimi so se ukvarjali Predsokratiki;
- razlikuje med pojmoma materializem in idealizem;
- razloži razliko med vednostjo in mnenjem, znanjem in modrostjo;
- pozna temeljne probleme Platonove prispodobe o votlini;
- pojasni razliko med čutnim izkustvom in razumom;
- razloži vlogo in pomen Platonovega nauka o idejah;
- opiše vzroke za nastanek sofistične filozofije;
- opredeli pojma subjektivno objektivno in razliko med njima ;
- pojasni temelje skepticizma in relativizma sofistov;
- pozna posledice prevlade sofistične etike v družbi;
- pojasni temelje sokratske filozofije;
- pozna induktivno metodo;
- razume vpliv Sokratove filozofije na razvoj znanosti;
- pojasni Aristotelov doprinos k razvoju znanosti in filozofije;
- razloži Aristotelovo kritiko Platonovega nauka o idejah;
- razlikuje med empirizmom in idealizmom;
- pozna dvom kot metodo;
- razlikuje med sodbami a priori in a posteriori;
- razume načelo kvantitativnega pogleda na svet v novoveški filozofiji;
- našteje dokaze za bivanje Boga;
- razloži pojem tabula rasa v okviru Lockove filozofije;
- pojasni in opredeli razliko med racionalizmom in empirizmom v novoveški filozofiji;
- pozna pojem substance;
- našteje probleme substance in možne rešitve;
- razloži razliko med dogmatizmom in skepticizmom;
- pojasni bistvo Kantovega kopernikanskega obrata in razloži pogoje možnosti spoznanja;
Učna tema: Kaj naj storim?
(vključno z izbirno temo)
- opredeli pojma etika in morala;
- pojasni razliko med pojmoma ontološka in deontološka etika;
- razloži pojem hedonizma in našteje različne oblike tega;
- pojasni pomen ugodja in dolžnosti kot načela utemeljitve morale;
- razloži pomen in vlogo vrlin;
- pojasni pot do dobrega življenja po Sokratu;
- našteje definicije svobode in pojasni njihov pomen za praktično delovanje človeka;
V. Pravila za popravljanje in ocenjevanje
Dijaki imajo poleg rednega roka možnost ocenjevanja znanja v času pridobivanja oziroma popravljanja ocen: december, januar in maj. Poleg teh rokov se dodatni rok dodeli:
– dijakom, ki so odsotni zaradi športa (tekme, priprave ipd.). O tem presodi koordinator/ica.
– dijakom, ki ocene niso pridobili zaradi bolezni in so bili odsotni vsaj dva dni ali več, se dodeli dodatni rok: O tem presodi razrednik/razredničarka oziroma koordinatorici za dijake s posebnimi potrebami.
Pripravil: mag. Vasilij Štukelj – Knežević, prof. fil., zgod.;