1. letnik

Tema/časovna razporeditev

Cilji

Standardi znanja

Termini

o Biologija je znanstvena veda

o Biologija kot veda 1

o Lastnosti živega 1

Dijak:

· spoznava razvejanost biologije kot vede o življenju, ki proučuje evolucijo, zgradbo in delovanje živih sistemov,

· spoznava, da so znanstveni izsledki kontinuirano preverjani v znanstveni skupnosti oz. znanje vedno odprto za izboljšanje in ne more biti nikoli pojmovano kot absolutno,

· razvija razumevanje hierarhične organizacije in delovanja biosfere,

Dijak:

· pojasni hierarhično organizacijo in delovanje biosfere kot najkompleksnejšega sistema na Zemlji,

· na primeru razloži združevanje enot nižje ravni organizacije v višjo in na podlagi interakcij med enotami pojasni na novo nastalo lastnost višje organizacijske ravni,

· pojasni soodvisne interakcije med ravnmi organizacije.

Termini:

· hierarhične ravni organizacije življenja

· biogeni elementi

· molekule

· organeli

· celice

· tkiva

· organi

· organski sistemi

· organizmi

· populacije

· biocenoze

· ekosistemi

· biomi

· biosfera

· ekosfera

Znanstveno raziskovanje prispeva k vzročnemu razumevanju delovanja živega sveta

o Znanstvena metoda dela 1

o V Mikroskop in mikroskopiranje- 1

o V Merjenje z mikroskopom - 2

Dijak:

· spoznava in uporablja raziskovalne postopke v biologiji, se uri v načrtovanju in izvajanju preproste raziskave,

· razvija razumevanje, zakaj je pri načrtovanju bioloških raziskav treba upoštevati lastnosti živih sistemov, etiko ravnanja z njimi, varno uporabo raziskovalne opreme in biološko varnost,

· poišče informacije iz različnih virov in kritično vrednoti njihovo zanesljivost oz. verodostojnost,

· se uri v zastavljanju raziskovalnega vprašanja in oblikovanju preverljivih hipotez,

· razvija razumevanje pomena kontrolnega poskusa in učinka placeba ter ju upošteva pri načrtovanju raziskave,

· načrtuje ustrezen način zbiranja podatkov,

· razlikuje med različnimi tipi bioloških podatkov,

· razvija razumevanje o pomenu ponovljivosti raziskav,

· varno uporablja izbrane metodologije, pripomočke in materiale,

· se uri v izdelavi ustreznega prikaza rezultatov tudi z uporabo različnih programskih orodij ter njihovi analizi,

· uporablja digitalna orodja in tehnologije za sodelovalne procese ter skupno graditev in soustvarjanje podatkov, virov in znanja,

· kritično vrednoti, kdaj ugotovitve raziskave lahko posploši,

· v slovenskem oziroma maternem strokovnem jeziku predstavi rezultate,

· z uporabo biološkega znanja aktivno sodeluje v razpravah o družbenih problemih in izzivih,

· z enostavnimi modeli pojasnjuje dinamične procese in povezave v živih sistemih in kritično presodi njihove omejitve,

· razvija ustrezen odnos do biološkega raziskovanja.

Dijak:

· v raziskavi uporabi ustrezne metode znanstvenoraziskovalnega dela ali jih analizira npr. na primeru izbrane objavljene raziskave,

· oblikuje raziskovalno vprašanje in preverljive hipoteze,

· pozna različne biološke spremenljivke in za njih izbere ustrezne meritve,

· iz strokovnega besedila povzame za raziskavo bistvene informacije,

· prepozna znanstvene in neznanstvene informacije,

· izdela načrt enostavne raziskave za preverjanje hipotez,

· v načrtu raziskave in interpretaciji rezultatov upošteva lastnosti živih sistemov,

· pojasni značilnosti reprezentativnega biološkega vzorca in pomen izbora ustreznega načina vzorčenja ter števila ponovitev poskusa (opazovanj) (M),

· v raziskavo vključi kontrolni poskus in utemelji njegov pomen,

· razloži možne vire napak v raziskovanju in pristranskosti,

· analizira zbrane podatke, prepozna soodvisnost med njimi in oblikuje zaključke,

· predstavi primerjavo rezultatov poskusa s podobnimi raziskavami in pojasni/presodi, kdaj rezultat ustreza merilom za posplošitev interpretacije (M),

· utemelji pomen ponovljivosti raziskav,

· predstavi potek raziskave, načine zbiranja in analize podatkov ter kritično ovrednoti raziskavo.

Termini:

· raziskava

· raziskovalno vprašanje

· hipoteza

· neodvisna spremenljivka

· odvisna spremenljivka

· nadzorovana spremenljivka

· kvantitativni podatki

· kvalitativni podatki

· kontrolni poskus

· vzorec

· učinek placeba

Delovanje organizmov temelji na delovanju celice; Organizmi so zgrajeni iz ene ali več celic

o Celična teorija 1

Dijak:

· celico prepoznava kot osnovno hierarhično raven živih sistemov in sklepa na skupni evolucijski izvor življenja,

· ob različnih virih opredeljuje bistvene mejnike v zgodovini raziskovanja celic in prepoznava pomen izsledkov za nadaljnji razvoj biološke znanosti,

· se seznanja s celično teorijo,

· spoznava razlike med celicami in virusi,

· spoznava in uporablja raziskovalne metode za proučevanje celic.

Dijak:

· celico predstavi kot osnovno gradbeno in funkcionalno enoto vseh organizmov,

· opredeli razlike med celicami in virusi in jih poveže z značilnostmi življenja,

· uporabi različne raziskovalne metode za proučevanje zgradbe in delovanja celic,

· predvidi velikost in velikostna razmerja gradnikov živih sistemov.

Termini:

· celična teorija

· virus

· mikroskopiranje

· celica

Organske in anorganske snovi gradijo celico in omogočajo njeno delovanje

o Biogeni elementi 1

o Voda 1

o Ogljikovi hidrati 1

o Beljakovine 2

o Lipidi 2

o Nukleinske kisline 2

Medpredmetna povezava: kemija

Dijak:

· povezuje zgradbo, funkcijo in pomen vode ter drugih anorganskih snovi za delovanje celice,

· razvija razumevanje, da si celice večino organskih snovi sintetizirajo same in da si makromolekule celice sintetizirajo iz majhnega nabora preprostih osnovnih enot,

· uporablja znanje o osnovni zgradbi in funkciji organskih molekul, ki gradijo celico in omogočajo njeno delovanje,

· z uporabo virov spoznava pomen mineralnih snovi in vitaminov za delovanje organizma.

Dijak:

· poveže fizikalne in kemijske lastnosti vode s pomenom vode za žive sisteme,

· prepozna osnovne skupine organskih molekul (ogljikovi hidrati, lipidi, beljakovine in nukleinske kisline) in njihove osnovne enote,

· razloži, kako so preproste osnovne enote organskih molekul povezane v makromolekule,

· na podlagi primerov pozna funkcijo različnih skupin organskih molekul in pojasni, kako zgradba omogoča funkcijo,

Termini:

· vodikova vez, polarnost, kohezija, adhezija, specifična toplota, gostota, monomer, polimerizacija, kondenzacija

· ogljikovi hidrati, glikozidna vez, monosaharid, pentoza, riboza, deoksiriboza, heksoza, glukoza, fruktoza, galaktoza, disaharid, saharoza, maltoza, laktoza, polisaharid, škrob, celuloza, glikogen, hitin, glukozamin,

· lipidi, maščobe, estri, glicerol, proste maščobne kisline, masti, olja, fosfolipidi, steroidi, holesterol, voski

· nukleinske kisline, nukleotid, DNA, RNA,

· beljakovine, aminokislina, dipeptid, polipeptid, peptidna vez, denaturacija, koagulacija, encim

Biotska membrana prostorsko in funkcionalno razmeji celice in organele

o Celična membrana in načini uravnavanja prehajanja snovi, pasivni transport 1

o Okolje celic in osmotski pojavi v rastlinskih celicah, aktivni transport 1

o V Opazovanje plazmolize in deplazmolize 2

Dijak:

· spoznava zgradbo biotske membrane,

· spoznava plazmalemo kot biotsko membrano, ki loči notranjost celice od zunanjosti in omogoča interakcijo celice z okolico,

· opredeli biotsko membrano tudi kot mejo med različnimi razdelki v celici,

· razvija razumevanje o izbirni prepustnosti biotske membrane in osnovnih načinih prehajanja snovi skoznjo,

· raziskuje vplive koncentracijskega gradienta na prehajanje snovi skozi biotsko membrano in to poveže z delovanjem celice,

· ob različnih modelih in poskusih razvija razumevanje o difuziji in osmozi ter razume nastanek in vpliv koncentracijskih gradientov,

· opazuje in primerja osmotske pojave pri rastlinskih in živalskih celicah ter jih povezuje z uporabo v vsakdanjem življenju,

· razvija razumevanje o procesu in pomenu endo- in eksocitoze na ravni celične membrane in drugih biotskih membran

Dijak:

· z modelom tekočega mozaika razloži zgradbo in naloge biotskih membran,

· pojasni funkcijo biotskih membran za vzpostavljanje koncentracijskih gradientov,

· razlikuje med potekom in pomenom aktivnega in pasivnega transporta,

· razloži difuzijo in njen pomen za delovanje celic,

· opredeli pomen vzdrževanja osmotskih razmer v celici,

· navede načine in primere prenosa različnih snovi skozi biotske membrane (npr. CO2, O2, glukoza, steroidni hormoni, voda),

· opiše potek in pojasni pomen endocitoze in eksocitoze za sprejemanje in izločanje hidrofilnih molekul in delcev ter obnavljanje celične membrane,

Termini:

· plazmalema

· fosfolipidi

· hidrofilnost

· hidrofobnost

· transportne beljakovine

· receptorske beljakovine

· holesterol

· koncentracijski gradient

· izbirna prepustnost

· aktivni transport

· pasivni transport

· prosta difuzija

· olajšana difuzija

· osmoza

· plazmoliza

· deplazmoliza

· turgor

· hipertoničnost

· hipotoničnost

· izotoničnost

· endocitoza

· eksocitoza

· membranske črpalke

· vezikel

· beljakovinski kanalčki

V celici se nahajajo strukture in organeli, ki omogočajo delovanje celice

o Celična teorija, Prokariontska celica 1

o Evkariontske celice 1

o Celični organeli 2

o V Mikroskopiranje evkariontskih celic 2

o V Razmerje med površino in velikostjo celice 2

Dijak:

· proučuje in primerja osnovne razlike in podobnosti v zgradbi in delovanju prokariontske in evkariontske celice (rastlinske, živalske, glivne),

· razvija razumevanje, da je evkariontska celica zgrajena iz celičnih organelov in drugih struktur, in spoznava evolucijski razvoj organelov

Dijak:

· razloži razlike in podobnosti v zgradbi in delovanju prokariontske in evkariontske celice,

· prepozna obliko in zgradbo ter pojasni osnovno funkcijo celičnih organelov in struktur,

· na podlagi zgradbe mitohondrija in kloroplasta razloži njun evolucijski izvor,

Termini:

· prokarionti, evkarionti

· citoplazma, citosol, citoskelet, organel

· ribosom, jedro, kromosom, kromatin,

· Golgijev aparat, lizosom, vezikel, vakuola

· endosimbiontska hipoteza, mitohondrij, matriks, notranja mitohondrijska membrana,

· plastid, amiloplast, kloroplast, stroma, tilakoida,

· centriol, aktinski filament, mikrotubul,

· gladki in zrnati endoplazemski retikulum

Celica z encimi uravnava biokemijske reakcije, na katerih temelji večinaceličnih funkcij

o Encimi 2

o V Delovanje enostavnih katalizatorjev 2

Dijak:

· razvija razumevanje, da v presnovnih procesih v celici prihaja do razgradnje in izgradnje snovi ter pretvarjanja energije,

· opiše in proučuje zgradbo in delovanje encimov,

· razlaga pomen in delovanje encimov kot biokatalizatorjev v presnovnih procesih,

· proučuje uporabo encimov v vsakdanjem življenju.

Dijak:

· pojasni osnovni princip pretvarjanja snovi in energije v procesih anabolizma in katabolizma celice,

· razloži specifično delovanje encimov kot biokatalizatorjev v presnovnih procesih,

· pojasni zgradbo in delovanje encimov ter njihov pomen za delovanje celic,

· pojasni vpliv kemijskih in fizikalnih dejavnikov na zgradbo in delovanje encimov,

Termini:

· presnova, katabolizem

anabolizem

· encim, koencim

· aktivacijska energija

· substrat

· biokatalizator

· aktivno mesto encima

· temperaturni optimum

· pH optimum

· inhibitor

V celici potekajo presnovni procesi

o Celični metabolizem 1

o ATP 1

o Glikoliza, Celično vrenje 2

o V Preučevanje alkoholnega vrenja 2

o Celično dihanje 2

o Fotosinteza 3

o V Fotosinteza in celično dihanje pri rastlinah 2

o V Pigmenti v zelenih listih 2

Dijak:

· spoznava, da celice energijo, ki se sprošča v presnovnih procesih, večinoma začasno shranjujejo v energetsko bogatih molekulah – ATP, dolgoročno pa v založnih snoveh, ki se nahajajo v založnih tkivih,

· razvija razumevanje, da vse celice stalno obnavljajo ATP,

· spoznava glikolizo kot začetni proces razgradnje glukoze in mesto poteka glikolize poveže s skupnim evolucijskim izvorom organizmov,

· raziskuje vrenje in ga opredeli kot anaerobni proces,

· raziskuje uporabo vrenja v biotehnoloških procesih,

· spoznava pomen Krebsovega cikla,

· spoznava osnovni princip nastajanja ATP-ja v dihalni verigi in funkcijo mitohondrijskih membran pri tem,

· spoznava, da si avtotrofi v celicah z uporabo svetlobne ali druge oblike energije izdelujejo molekule sladkorja, in se zaveda pomena fotosinteze za delovanje biosfere,

· proces fotosinteze spoznava kot niz soodvisnih biokemijskih reakcij v kloroplastu,

· razvija razumevanje, da se pri fotosintezi kot stranski produkt iz vode sprošča kisik,

· spoznava princip nastajanja ATP-ja v od svetlobe odvisnih reakcijah fotosinteze in funkcijo membran kloroplasta,

· spoznava kako v Calvinovem ciklu nastajajo molekule sladkorja,

· s poskusi proučuje proces fotosinteze in celičnega dihanja

Dijak:

· razloži pomen ATP kot univerzalnega neposrednega vira energije za delovanje celice,

· razloži potek in pomen obnavljanja ATP s celičnim dihanjem ali vrenjem,

· navede, kje v celici poteka glikoliza, našteje končne produkte in jih poveže z energijskim izkoristkom,

· opiše mlečnokislinsko in alkoholno vrenje, navede, kje v celici poteka, in našteje končne produkte,

· opiše funkcijo in potek celičnega dihanja in navede, v katerih organizmih in kje v celici potekajo posamezne faze,

· razloži potek in pomen fotosinteze ter navede, kje v celici poteka posamezna faza,

· navede najpogostejša fotosintezna barvila, opiše njihov pomen in razloži, zakaj njihove absorpcijske lastnosti povzročijo, da so rastline zelene barve,

· opiše, kako se energija fotonov pretvori v kemijsko vezano energijo, ki omogoča vezavo ogljikovega dioksida v organske molekule,

Termini:

· avtotrofi

· heterotrofi

· ATP

· glikoliza

· piruvat

· mlečnokislinsko vrenje

· alkoholno vrenje

· fermentacija

· celično dihanje

· acetilkoencim A

· Krebsov cikel

· NADH

· dihalna veriga

· fotosinteza

· kloroplast

· NADPH

· ATP sintaza

· fotosintezna barvila

Genetska informacija je zapisana v molekulah DNA ali RNA

o DNA, Cepitev pri prokariontih 1

o Osnovi pojmi v genetiki 1

Dijak:

· spoznava, kako zgradba DNA omogoča semikonzervativno podvojevanje,

· razvija razumevanje, da je gen osnovna informacijska enota,

· razvija razumevanje, zakaj se mora DNA zviti, da se lahko umesti v celično jedro pri evkariontih oziroma v prokariontsko celico in da pri tem sodelujejo beljakovine,

· spoznava, da se vrste lahko razlikujejo po številu kromosomov in da imajo diploidni organizmi dvojno garnituro kromosomov, od katerih je vsaka podedovana od enega starša,

· proučuje različne kariograme in razvija razumevanje, kaj so homologni kromosomi,

· razvija razumevanje, da je genom celokupna genetska informacija celice, organizma ali virusa in razlikuje med genomom prokariontov in evkariontov

Dijak:

· opiše zgradbo DNA in razloži pomen parjenja baz pri semikonzervativnem podvojevanju,

· pojasni, da se kompleksnost organizmov ne odraža v številu genov, ki zapisujejo lastnosti tega organizma,

· razloži, kaj so aleli in kaj je genski lokus,

· pojasni, da pri zvijanju DNA v kromosom sodelujejo beljakovine,

· pojasni, da lahko pri posamezni vrsti s kariotipizacijo prikažemo število in velikost kromosomov,

· iz kariograma človeka razbere število kromosomov in določi spol,

· pojasni, da imajo diploidni organizmi pare homolognih kromosomov, ki so po zgradbi in zaporedju istovrstnih genov enaki,

· razloži, da genom prokariontov sestavlja en ali izjemoma več kromosomov ter izven kromosomskih genetskih elementov, kot so plazmidi in bakterijski virusi (bakteriofagi),

· razloži, da je genom evkariontov iz jedrnih kromosomov in mitohondrijske DNA, pri rastlinah pa tudi iz kloroplastne DNA

Termini:

· DNA

· nukleotid

· adenin

· citozin

· timin

· gvanin

· uracil

· dvojna vijačnica

· podvojevanje DNA

· vodikova vez

· komplementarne baze

· gen

· kromatin

· histoni

· kromosom

· kariogram

· homologni kromosom

· genom

Genetska informacija se uporabi za sintezo beljakovin

o Izražanje genov 1

o Transkripcija, translacija 2

Dijak:

· razvija razumevanje, kako se pri prokariontih genetska informacija prenese v hčerinski celici,

· spoznava vlogo in pomen celičnega cikla pri evkariontih,

· spoznava ključna dogajanja v celičnem ciklu

Dijak:

· opiše prenos genetske informacije pri delitvi prokariontske celice,

· pojasni, da se med celičnim ciklom podvojena DNA razdeli med dve hčerinski celici, tako da vsaka hčerinska celica prejme enako kopijo celotne genetske informacije,

· pojasni, kdaj v celičnem ciklu se pojavlja enokromatidni in dvokromatidni kromosomom,

· utemelji pomen celične delitve za rast in obnovo tkiv

Termini:

· mRNA

· tRNA

· rRNA

· kodon

· antikodon

· genetski kod

· degeneriranost genetskega koda

· univerzalnost genetskega koda

· epigenetika

· transkripcija

· translacija

· start in stop kodon

Genetska informacija se lahko spremeni

o Celični cikel pri evkariontskih celicah, mitoza 1

o Uravnavanje celičnega cikla 1

o Mejoza 2

o Mutacije 2

Dijak:

· spoznava, da se dedni material lahko spremeni kot posledica mutacij in rekombinacij

· spoznava, da so tako spontane kot inducirane mutacije spremembe v genomu, ki jih popravljalni mehanizmi ne morejo popraviti,

· spoznava vrste mutacij,

· razvija razumevanje, da spremembe v zaporedju nukleotidov omogočajo nastanek novih različic genov – alelov,

· razvija razumevanje posledic mutacij v telesnih in zarodnih celicah za osebek ali njegove potomce,

· spoznava mejozo kot del procesa nastanka spolnih celic (prehod iz diploidnega v haploidno stanje),

· spoznava, kako prekrižanje kromatid in naključna razporeditev homolognih kromosomov omogočata genetsko pestrost.

· razvija razumevanje prednosti rekombinacij genetskih informacij, ki nastanejo pri spolnem razmnoževanju,

· razvija razumevanje, da je pri prokariontih cepitev oblika nespolnega razmnoževanja in da horizontalni prenos genov omogoča rekombinacijo genetskih informacij,

· primerja nespolno in spolno razmnoževanje organizmov.

Dijak:

· pojasni razliko med mutacijami in rekombinacijami,

· navede pogoste mutagene dejavnike, ki povzročijo inducirane mutacije,

· razlikuje med mutacijami, pri katerih prihaja do zamenjav, sprememb zaporedja in števila enega ali nekaj nukleotidov DNA, zgradbe ali števila enega ali več kromosomov oziroma kromosomskih garnitur v genomu,

· razlikuje med različnimi geni in med aleli istovrstnega gena,

· razloži, zakaj so mutacije v telesnih celicah lahko povezane z razvojem bolezni,

· utemelji, zakaj mutacije v zarodnih celicah vplivajo na razvoj in zdravje potomcev,

· pojasni, zakaj so spolne celice diploidnih organizmov haploidne,

· opiše ključna dogajanja v mejozi (prekrižanje, naključna razporeditev kromosomov v gamete),

· razloži pomen mitoze in mejoze ter primerja njun potek,

· pojasni, zakaj pri spolnem razmnoževanju nastanejo genetsko različni pri nespolnem pa genetsko enaki potomci,

· razloži, zakaj pri večini mnogoceličnih organizmov prevladuje spolno razmnoževanje,

· primerja rekombinacijo genov pri bakterijah z rekombinacijo genov pri evkariontih.

Termini:

· kromosomska garnitura

· haploidnost

· diploidnost

· spontane mutacije

· inducirane mutacije

· mutageni dejavniki

· genske mutacije

· kromosomske mutacije

· genomske mutacije

· gen

· alel

· trisomija

· interfaza

· mitoza

· mejoza

· prekrižanje

· interfaza ( G1, S, G2)

· profaza

· metafaza

· anafaza

· citokineza

· centriol

· delitveno vreteno

· ekvatorialna ravnina

· delitvena brazda

· celična plošča

· ciklini

· apoptoza, nekroza

Nerazporejene ure

o preverjanje znanja 3

o pisno ocenjevanja znanja 3

o analiza testov 3

o ustno ocenjevanja 3

MINIMALNI STANDARDI ZNANJA

Dijak:

pojasni hierarhično organizacijo in delovanje biosfere kot najkompleksnejšega sistema na Zemlji,
na primeru razloži združevanje enot nižje ravni organizacije v višjo in na podlagi interakcij med enotami pojasni na novonastalo lastnost višje organizacijske ravni,
pojasni soodvisne interakcije med ravnmi organizacije,
oblikuje raziskovalno vprašanje in preverljive hipoteze,
izdela načrt enostavne raziskave za preverjanje hipotez,
v raziskavo vključi kontrolni poskus in utemelji njegov pomen,
razloži možne vire napak v raziskovanju in pristranskosti,
analizira zbrane podatke, prepozna soodvisnost med njimi in oblikuje zaključke,
celico predstavi kot osnovno gradbeno in funkcionalno enoto vseh organizmov,
opredeli razlike med celicami in virusi in jih poveže z značilnostmi življenja,
uporabi različne raziskovalne metode za proučevanje zgradbe in delovanja celic,
predvidi velikost in velikostna razmerja gradnikov živih sistemov.
prepozna osnovne skupine organskih molekul (ogljikovi hidrati, lipidi, beljakovine in nukleinske kisline) in njihove osnovne enote,
na podlagi primerov pozna funkcijo različnih skupin organskih molekul in pojasni, kako zgradba omogoča funkcijo,
z modelom tekočega mozaika razloži zgradbo in naloge biotskih membran,
razlikuje med potekom in pomenom aktivnega in pasivnega transporta,
razloži difuzijo in njen pomen za delovanje celic,
razloži razlike in podobnosti v zgradbi in delovanju prokariontske in evkariontske celice,
prepozna obliko in zgradbo ter pojasni osnovno funkcijo celičnih organelov in struktur,
pojasni osnovni princip pretvarjanja snovi in energije v procesih anabolizma in katabolizma celice,
razloži specifično delovanje encimov kot biokatalizatorjev v presnovnih procesih,
pojasni zgradbo in delovanje encimov ter njihov pomen za delovanje celic,
pojasni vpliv kemijskih in fizikalnih dejavnikov na zgradbo in delovanje encimov
razloži pomen ATP kot univerzalnega neposrednega vira energije za delovanje celice,
razloži potek in pomen obnavljanja ATP s celičnim dihanjem ali vrenjem,
navede, kje v celici poteka glikoliza, našteje končne produkte in jih poveže z energijskim izkoristkom,
opiše mlečnokislinsko in alkoholno vrenje, navede, kje v celici poteka, in našteje končne produkte,
opiše funkcijo in potek celičnega dihanja in navede, v katerih organizmih in kje v celici potekajo posamezne faze,
razloži potek in pomen fotosinteze ter navede, kje v celici poteka posamezna faza,
navede najpogostejša fotosintezna barvila, opiše njihov pomen in razloži, zakaj njihove absorpcijske lastnosti povzročijo, da so rastline zelene barve,
opiše, kako se energija fotonov pretvori v kemijsko vezano energijo, ki omogoča vezavo ogljikovega dioksida v organske molekule,
opiše zgradbo DNA in razloži pomen parjenja baz pri semikonzervativnem podvojevanju,
pojasni, da so za podvojevanje DNA potrebni encimi
razloži, da je genom evkariontov iz jedrnih kromosomov in mitohondrijske DNA, pri rastlinah pa tudi iz kloroplastne DNA,
opredeli razlike med DNA in RNA,
razloži princip prepisovanja informacij iz DNA v RNA,
opiše vlogo ribosomov pri sintezi beljakovin,
pojasni, kaj sta kodon in antikodon ter da je genetski kod univerzalen in degeneriran,
pojasni, zakaj se celice v organizmih razlikujejo in opravljajo različne naloge kljub temu, da imajo enak genom,
pojasni razliko med mutacijami in rekombinacijami,
navede pogoste mutagene dejavnike, ki povzročijo inducirane mutacije,
razlikuje med mutacijami, pri katerih prihaja do zamenjav, sprememb zaporedja in števila enega ali nekaj nukleotidov DNA, zgradbe ali števila enega ali več kromosomov oziroma kromosomskih garnitur v genomu,
razloži, zakaj so mutacije v telesnih celicah lahko povezane z razvojem bolezni,
utemelji, zakaj mutacije v zarodnih celicah vplivajo na razvoj in zdravje potomcev,
pojasni, zakaj so spolne celice diploidnih organizmov haploidne,
opiše ključna dogajanja v mejozi (prekrižanje, naključna razporeditev kromosomov v gamete),
razloži pomen mitoze in mejoze ter primerja njun potek,
pojasni, zakaj pri spolnem razmnoževanju nastanejo genetsko različni pri nespolnem pa genetsko enaki potomci

LITERATURA:

JANA ŠKRLEP , JANINA ŽORŽ , NATAŠA KOPRIVNIKAR , ZORICA POTISK
BIOLOGIJA CELICE učbenik za biologijo v 1. letniku gimnazije, DZS, 2023

Tracey Greenwood , Lisa Brainbridge-smith , Richard Allan , Kent Pryor, BIOLOGIJA, 3. izdaja, delovni zvezek za biologijo v gimnazijiskem izobraževanju 2019

UČNA GRADIVA:

se za dijake nahajajo v spletni učilnici Moodle

2. letnik

Tema/časovna razporeditev	Cilji	Standardi znanja	Termini
Geni in dedovanje o Celični cikel o Načini dedovanja o Spreminjanje dedne snovi	Dijak: · našteje razlike v delitvi različnih tipov celic (prokariontske, živalske in rastlinske celice) · opiše potek celičnega cikla (interfaza in mitoza) in spremembe v strukturi kromosomov med celičnim ciklom · razloži pomen delitve celic z mitozo za nespolno razmnoževanje in nastanek klonov ter za rast in obnovo organizmov · primerja delitev zdravih in rakastih celic · opiše potek mejoze in razloži njeno vlogo pri nastanku genetsko različnih haploidnih celic · razlikuje pomena mitoze in mejoze · imenuje dele organizmov, kjer potekajo mejotske delitve · razloži pomen mejotske delitve in oploditve pri spolnem razmnoževanju ter njun pomen za genetsko raznolikost osebkov · definira razlikuje genotip in fenotip · na primerih opiše vpliv genotipa in okolja na fenotip · definira pojme gen, alel, kromosom in genom ter njihov medsebojni odnos · razlikuje avtosomno in spolno vezano dedovanje; razloži načine dedovanja (dominantno, recesivno, nepopolno dominantno, kodominantno) in na temelju genotipov staršev napove pričakovane deleže fenotipov in genotipe potomcev · označi genotip z izrazi: dominanten, recesiven, homozigot, heterozigot · napiše genotipe gamet na podlagi genotipa osebka · definira pojem mutacija · razlikuje vrste mutacij (genske, kromosomske, genomske) · našteje vzroke in posledice mutacij · razloži razlike med posledicami mutacij v spolnih celicah in v telesnih celicah · primerja spremembe genoma, ki nastanejo s križanjem, s tistimi, ki nastanejo z genskim inženirstvom · opiše naraven in umeten nastanek klonov · pojasni, zakaj zarodne celice dajejo možnosti za zdravljenje nekaterih bolezni	Dijak: · razlikuje delitev prokariontskih, rastlinskih in živalskih celic ter pojasni njihove značilnosti; · opiše potek celičnega cikla (interfazo in mitozo) ter razloži spremembe kromosomov v posameznih fazah; · razloži pomen mitoze za rast, razvoj, obnovo tkiv in nespolno razmnoževanje; · pojasni nastanek klonov pri nespolnem razmnoževanju; · primerja značilnosti delitve zdravih in rakastih celic ter utemelji posledice nenadzorovane celične delitve; · opiše potek mejoze in razloži nastanek haploidnih celic; · pojasni, kako mejoza prispeva k genetski raznolikosti potomcev; · razlikuje med mitozo in mejozo glede na potek, število nastalih celic, število kromosomov in biološki pomen; · prepozna in poimenuje organe oziroma tkiva, v katerih potekajo mejotske delitve; · pojasni pomen mejoze in oploditve za spolno razmnoževanje ter ohranjanje in povečevanje genetske raznolikosti populacij. · Osnove genetike · razlikuje med genotipom in fenotipom ter njun odnos ponazori na primerih; · pojasni vpliv dedne zasnove in okoljskih dejavnikov na izražanje lastnosti organizmov; · opredeli pojme gen, alel, kromosom in genom ter razloži njihove medsebojne povezave; · razloži osnovne načine dedovanja (dominantno, recesivno, nepopolno dominantno in kodominantno); · razlikuje med avtosomnim in spolno vezanim dedovanjem; · na podlagi genotipov staršev napove možne genotipe in fenotipe potomcev; · pravilno uporablja genetske izraze dominanten alel, recesiven alel, homozigot in heterozigot; · določi možne genotipe gamet glede na genotip organizma. · Mutacije · opredeli pojem mutacija; · razlikuje med genskimi, kromosomskimi in genomskimi mutacijami; · pojasni vzroke nastanka mutacij in njihove možne posledice za organizem; · razlikuje posledice mutacij v telesnih in spolnih celicah ter pojasni njihov pomen za dedovanje; · vrednoti pomen mutacij kot vira genetske variabilnosti. · Biotehnologija in sodobne biološke tehnologije · primerja spremembe genoma, ki nastajajo pri spolnem razmnoževanju in križanju, s spremembami, ki nastajajo pri genskem inženirstvu; · opiše naravni in umetni nastanek klonov ter navede primere njihove uporabe; · pojasni pomen zarodnih celic v regenerativni medicini in možnosti njihove uporabe pri zdravljenju nekaterih bolezni; · kritično presoja prednosti, omejitve in etične vidike uporabe kloniranja, zarodnih celic in genskega inženirstva.	Delitev celic · celica, prokariontska, evkariontska celica · celična delitev · celični cikel · interfaza, mitoza · mejoza · citokineza Strukture in procesi · kromosom, kromatid(a) · centromera, kromatin · DNA, podvojitev DNA · delitveno vreteno · homologni kromosomi · crossing-over (prekrižanje) Faze mitoze · profaza, metafaza · anafaza, telofaza Faze mejoze · mejoza I, mejoza II · redukcijska delitev · haploidna, diploidna celica · gameta Biološki pomen · rast, razvoj, regeneracija, obnova tkiv · nespolno razmnoževanje · spolno razmnoževanje · klon · genetska raznolikost · oploditev Delitev in bolezen · rak, rakasta celica · nenadzorovana celična delitev, tumor Osnove genetike Temeljni pojmi · genetika, dednost · gen, alel, lokus · kromosom, genom Genetski zapis · genotip, fenotip · dedna zasnova · okoljski dejavniki · izražanje genov Dedovanje · dominantnostm recesivnost · dominanten, recesiven alel · homozigot, heterozigot · monohibridno križanje · Punnettov kvadrat Posebni načini dedovanja · nepopolna dominantnost · kodominantnost · avtosomno dedovanje · spolno vezano dedovanje · spolni kromosom, avtosom Razmnoževanje in dedovanje · gameta,zigota · segregacija, kombinacije alelov · genotipsko, fenotipsko razmerje Mutacije · mutacija, mutagen · genetska variabilnost Vrste mutacij · genska, kromosomska genomska mutacija Genske mutacije · substitucija, insercija, delecija · bralni okvir Kromosomske mutacije · podvojitev (duplikacija) · izbris (delecija), inverzija, translokacija Genomske mutacije · anevploidija, poliploidija, trisomija, monosomija Posledice mutacij · dedna bolezen · somatska, zarodna mutacija · nevtralna, škodljiva, koristna mutacija Evolucijski pomen · genski sklad · prilagoditev · evolucija, naravni izbor Biotehnologija in sodobne biološke tehnologije Biotehnologija · biotehnologija, gensko inženirstvo, genetsko spremenjen organizem, GSO · rekombinantna DNA Genski posegi · prenos genov · genska terapija · transgeni organizem Kloniranje · klon, reproduktivno, terapevtsko kloniranje · naravni, umetni kloni Matične celice · matična, zarodna, embrionalna matična celica · odrasla matična celica · diferenciacija · regeneracija tkiv · regenerativna medicina Uporaba biotehnologije · zdravljenje bolezni · biomedicina · biotehnološki postopek · farmacevtska industrija · kmetijska biotehnologija Etični vidiki · bioetika, etična presoja · varnost GSO · etične dileme, družbeni vplivi biotehnologije · odgovorna uporaba tehnologije
Evolucija o Nastanek in razvoj življenja o Mehanizmi evolucije o Razvrščanje organizmov v sistem	Dijak: · primerja hipoteze o nastanku življenja na Zemlji · našteje in opiše procese, ki so najverjetneje omogočili nastanek življenja na Zemlji, in utemelji njihov pomen za življenje · opiše vlogo samopodvojevalnih in katalitičnih lastnosti molekul RNA za nastanek in ohranjanje življenja · skupne značilnosti živega utemelji s skupnim evolucijskim izvorom življenja in opiše evolucijske spremembe od prvih celic do nastanka mnogoceličnosti · razpravlja o možnih presnovnih poteh prvih organizmov · utemelji pomen pojava fotoavtotrofov za sestavo ozračja in razvoj življenja na Zemlji · opiše nastanek evkariontske celice po endosimbiontski teoriji in našteje podatke, ki jo podpirajo · opiše pojav in pomen mnogoceličnosti · razloži prilagoditve organizmov v zgradbi, delovanju, vedenju in razmnoževanju s teorijo evolucije z naravnim izborom · razloži pomen mutacij pri nastanku variabilnosti in naravnega izbora pri preživetju in razmnoževanju organizmov v določenem okolju · opiše vpliv naravnega izbora na fenotip organizmov v populaciji in posredno na genski sklad · razloži, kako naravni izbor odbira alele, ki so nastali z neusmerjenimi mutacijami, in tako usmerja evolucijo · razloži vzroke za spreminjanje pogostosti alelov v genskem skladu populacije · razloži način ohranjanja recesivnih letalnih alelov v genskem skladu populacij · razloži vpliv spreminjanja frekvence alelov v populaciji na spreminjanje populacij in razvoj vrst · primerja fenotipske prilagoditve organizmov na trenutne razmere v okolju s postopnimi evolucijskimi spremembami populacij · definira vrsto kot osnovno sistematsko kategorijo · definira speciacijo in opiše njen potek · razloži vlogo geografske in ekološke osamitve pri nastanku reproduktivne izolacije in pozna mehanizme reproduktivne izoliranosti · opiše vzroke za spreminjanje fenotipskih in genotipskih značilnosti organizmov in utemelji pogoje za nastanek novih vrst · utemelji pomen spolnega razmnoževanja za variabilnost znotraj vrste · razloži, zakaj v evolucijskem razvoju rastlin (mahovi, praprotnice, semenke) obstaja trend čedalje večjega prevladovanja diploidne faze nad haploidno, in to poveže tudi s prednostmi prevladovanja diploidne faze pri živalih · na primerih prepozna in razloži pojme analogija, homologija, konvergentnost, divergentnost, progresivnost in regresivnost razvoja · utemelji pomen paleontoloških, morfoloških, embrioloških, biokemijskih, genetskih in biogeografskih podatkov za rekonstrukcijo evolucije in ugotavljanje sorodnosti med živimi bitji · primerja potek in rezultate naravnega in umetnega izbora · razloži razvoj odpornosti (rezistence) na snovi v okolju kot primer hitre evolucije (npr. bakterije – antibiotiki, žuželke – insekticidi) · našteje in utemelji merila za razdelitev organizmov v tri domene (arheje, bakterije, evkarionti) ali šest kraljestev (arheje, bakterije, protisti, glive, rastline, živali) · uvrsti človeka v sistem · našteje mejnike v evoluciji človeške vrste · poveže in utemelji evolucijo človeka z razvojem kompleksnejših možganov in utemelji pomen kulturne evolucije za razvoj človeka · razloži pomen razvrščanja organizmov v sisteme in komentira pomen podobnosti in sorodnosti pri razvrščanju organizmov v sisteme · opiše hierarhično strukturo sistemov · opiše dvodelno poimenovanje vrst in utemelji pomen takega poimenovanja · razloži pomen morfologije, embriologije ter primerjave zaporedij nukleotidov v DNA in zaporedij aminokislin v beljakovinah za ugotavljanje sorodstvenih odnosov in jih uporabi za razvrščanje organizmov v sisteme · opiše znake, na podlagi katerih organizme razdelimo v tri domene, in primerja njihovo sorodnost · opiše delitev organizmov na kraljestva in glavne značilnosti kraljestev	Dijak: Izvor življenja in zgodnja evolucija · primerja različne hipoteze o nastanku življenja na Zemlji ter kritično presoja dokaze, ki jih podpirajo; · opiše procese, ki naj bi omogočili nastanek prvih organskih molekul in življenja, ter pojasni njihov pomen; · pojasni pomen samopodvojevalnih in katalitičnih lastnosti molekul RNA za nastanek prvih bioloških sistemov; · utemelji skupne značilnosti organizmov s skupnim evolucijskim izvorom življenja; · opiše glavne mejnike v evoluciji od prvih prokariontskih organizmov do nastanka mnogoceličnosti; · primerja možne presnovne poti prvih organizmov in pojasni njihovo vlogo v zgodnji evoluciji; · pojasni vpliv razvoja fotoavtotrofnih organizmov na spremembo sestave ozračja in nadaljnji razvoj življenja; · razloži nastanek evkariontske celice po endosimbiontski teoriji in ovrednoti dokaze, ki teorijo podpirajo; · pojasni nastanek mnogoceličnosti in njen evolucijski pomen. · Evolucija in naravni izbor · razloži evolucijske prilagoditve organizmov v zgradbi, delovanju, vedenju in razmnoževanju s teorijo evolucije z naravnim izborom; · pojasni pomen genetske variabilnosti za delovanje naravnega izbora; · razloži vlogo mutacij kot izvora novih alelov in dedne raznolikosti; · opiše vpliv naravnega izbora na fenotipske značilnosti organizmov in genski sklad populacije; · pojasni, kako naravni izbor vpliva na pogostost alelov v populaciji; · razloži dejavnike, ki povzročajo spreminjanje frekvenc alelov v populaciji; · pojasni ohranjanje recesivnih letalnih alelov v populacijah; · poveže spreminjanje frekvenc alelov z evolucijskimi spremembami populacij; · razlikuje fenotipske odzive posameznikov na okolje od evolucijskih sprememb populacij; · utemelji pomen spolnega razmnoževanja za genetsko variabilnost populacij; · primerja naravni in umetni izbor glede na procese in posledice; · na primerih razloži razvoj odpornosti organizmov na antibiotike, pesticide ali druge selekcijske dejavnike kot primer hitre evolucije. Nastanek vrst · opredeli vrsto kot osnovno sistematsko kategorijo; · opredeli proces speciacije in opiše njegove glavne stopnje; · pojasni vlogo geografske in ekološke osamitve pri nastanku novih vrst; · razlikuje mehanizme reproduktivne izolacije in pojasni njihov pomen; · pojasni povezavo med genetskimi spremembami, prilagoditvami in nastankom novih vrst; · utemelji pogoje, potrebne za nastanek novih vrst. · Dokazi za evolucijo · Dijak: · razlikuje med homolognimi in analognimi strukturami ter razloži njihov evolucijski pomen; · pojasni pojme divergentni razvoj, konvergentni razvoj, progresivnost in regresivnost razvoja; · uporablja paleontološke, morfološke, embriološke, biokemijske, genetske in biogeografske podatke kot dokaze za evolucijo; · presoja pomen različnih vrst dokazov pri ugotavljanju sorodnosti med organizmi; · razlaga evolucijske odnose med organizmi na podlagi primerjalnih podatkov. Evolucija človeka · razloži spremembe v življenjskem krogu rastlin in trend prevladovanja diploidne faze med evolucijo rastlin; · poveže prednosti diploidnosti z uspešnostjo preživetja in evolucijo organizmov; · uvrsti človeka v biološki sistem; · opiše glavne mejnike v evoluciji človeka; · pojasni povezavo med evolucijo človeka, razvojem možganov in vedenjskimi spremembami; · ovrednoti pomen kulturne evolucije za razvoj človeške vrste. Sistematika in razvrščanje organizmov · pojasni pomen razvrščanja organizmov in vlogo sistematike v biologiji; · razlikuje med podobnostjo in evolucijsko sorodnostjo organizmov; · opiše hierarhično organizacijo bioloških sistemov; · uporablja pravila dvočlenskega poimenovanja vrst; · pojasni pomen morfoloških, embrioloških, biokemijskih in molekularnih podatkov za razvrščanje organizmov; · uporablja primerjavo zaporedij DNA in beljakovin za ugotavljanje sorodnosti med organizmi; · opiše značilnosti treh domen življenja ter primerja njihovo sorodnost; · pojasni merila za razvrščanje organizmov v domene in kraljestva; · opiše glavne značilnosti kraljestev živih bitij; · organizme razvršča v ustrezne sistematske skupine na podlagi njihovih značilnosti.	Izvor življenja in zgodnja evolucija · nastanek življenja · abiogeneza · biogeneza · kemijska evolucija · prajuha, protobiont · koacervat, protocelica · Miller-Ureyev poskus · organska molekula · monomer, polimer Hipoteze o nastanku življenja · hipoteza RNA sveta · samopodvojevanje · ribocim, kataliza Zgodnja evolucija · skupni prednik (LUCA) · prokarionti, evkarionti · anaerobni organizmi · aerobni organizmi · heterotrofi, avtotrofi · fotoavtotrofi · kemoavtotrofi Evolucijski mejniki · fotosinteza · celično dihanje · oksigenacija ozračja · velik oksidacijski dogodek · endosimbiontska teorija · mitohondrij, kloroplast · simbiont · mnogoceličnost · diferenciacija celic Evolucija in naravni izbor · evolucija · prilagoditev · populacija · genski sklad · genetska variabilnost · dedna variabilnost Mehanizmi evolucije · naravni izbor · selekcijski pritisk · mutacija · rekombinacija · migracija genov · genski tok · genetski drift · učinek ozkega grla Aleli in populacije · alel, frekvenca alelov · frekvenca genotipov · Hardy-Weinbergovo ravnovesje · letalni alel, recesivni alel Oblike izbora · naravni izbor · spolni izbor · umetni izbor Hitra evolucija · rezistenca · odpornost na antibiotike · odpornost na pesticide · selekcijski dejavnik Nastanek vrst · vrsta · biološki koncept vrste · speciacija, izolacija · geografska osamitev · ekološka osamitev · reproduktivna izolacija · predzigotna izolacija · postzigotna izolacija · alopatrična speciacija · simpatrična speciacija · adaptivna radiacija · evolucijska divergenca · genski pretok · genetska diferenciacija Evolucijske spremembe · prilagoditev · evolucijska novost · selekcijski pritisk Dokazi za evolucijo · primerjalna anatomija · homologni organi · analogni organi · rudimentarni organi · divergentni razvoj · konvergentni razvoj · progresivnost razvoja · regresivnost razvoja · fosil, fosilizacija · paleontologija · razvojni in molekularni dokazi · embriologija · primerjalna embriologija · biokemijski dokazi · molekularna filogenija · DNA · aminokislinsko zaporedje · filogenetsko drevo · biogeografija · endemizem · razširjenost vrst · celinski premiki Evolucija rastlin · haploidna faza · diploidna faza · izmenjava generacij · gametofit, sporofit · mahovi, praprotnice · golosemenke,kritosemenke Evolucija človeka · primati · hominidi · Australopithecus · rod Homo · Homo habilis · Homo erectus · Homo neanderthalensis · Homo sapiens · bipedalizem · razvoj možganov · uporaba orodja · jezik · kultura · kulturna evolucija Sistematika in razvrščanje organizmov · sistematika · taksonomija · filogenija · klasifikacija Taksonomske kategorije · domena · kraljestvo · deblo · razred · red · družina · rod · vrsta Poimenovanje organizmov · binomska nomenklatura · dvočlensko poimenovanje · znanstveno ime Ugotavljanje sorodnosti · evolucijska sorodnost · morfološki znaki · embriološki znaki · biokemijski znaki · molekularni znaki · filogenetsko drevo · sekvenciranje DNA Domene življenja · Bacteria · Archaea · Eukarya Kraljestva · bakterije · arheje · protisti · glive · rastline · živali Ključni sistematski pojmi · takson · identifikacijski ključ · sorodnost · podobnost · monofiletska skupina · kladistika
Zgradba in delovanje organizmov o Bakterije o Glive o Rastline	Dijak: Bakterije · prepozna in opiše osnovne značilnosti bakterij, njihovo razmnoževanje in nastanek genske variabilnosti · definira pojem bakterijska kolonija in opiše njen nastanek · definira rezistenco bakterij zoper antibiotike in opiše s tem povezane zdravstvene probleme · primerja metabolno raznolikost bakterij/prokariontov z metabolno raznolikostjo evkariontov in utemelji razlike z evolucijsko zgodovino · opiše načine pridobivanja snovi in energije iz okolja pri bakterijah in utemelji pomen bakterij pri pretoku energije in kroženju snovi v ekosistemih · utemelji pomen bakterij za človeka Glive · prepozna in opiše osnovne značilnosti gliv · opiše načine prehranjevanja gliv in na primerih razloži njihov pomen pri pretoku energije in kroženju snovi v ekosistemih ter na primerih razloži njihov pomen za človeka opiše in evolucijsko utemelji odnos med partnerjema v lišaju in v mikoriznem odnosu Rastline · našteje in opiše vegetativne organe in tkiva rastlin, jih prepozna na slikah in razloži, kako je zgradba njihovih celic povezana z nalogami, ki jih opravljajo · primerja zgradbo vegetativnih organov skupin kritosemenk (dvokaličnic in enokaličnic) · utemelji pomen fotosinteze in celičnega dihanja za oskrbo rastlinskih celic z organskimi snovmi in energijo · razloži vlogo mineralnih snovi, ki jih rastlina sprejme iz tal · razloži mehanizem in pomen transporta vode, mineralnih in organskih snovi po rastlini · razloži probleme oskrbe rastlin z ogljikovim dioksidom in vodo · opiše zgradbo in pomen rastnih tkiv in poveže njihovo vlogo z rastjo, obliko in razmnoževanjem rastlin · opiše proces olesenitve, poveže zgradbo lesa in lubja z nalogami, ki jih opravljata, ter utemelji njun pomen za preživetje lesnih rastlin · opiše zgradbo cvetov kritosemenk, na slikah prepozna strukture, iz katerih so zgrajeni, in našteje njihove naloge · primerja zgradbo cvetov skupin kritosemenk (dvokaličnic in enokaličnic) · definira vetrocvetnost in žužkocvetnost, našteje in pojasni prilagoditve semenk na način opraševanja · opiše oploditev, razvoj in pomen semen pri kritosemenkah ter na slikah prepozna dele semen · razlikuje seme, osemenje in plod ter zgradbo plodu poveže z načinom razširjanja semen · našteje in opiše primere nespolnega razmnoževanja semenk, ga primerja s spolnim razmnoževanjem in utemelji prednosti in slabosti nespolnega in spolnega razmnoževanja	Dijak: Bakterije · opiše temeljne značilnosti bakterij ter jih primerja z evkariontskimi organizmi; · pojasni načine razmnoževanja bakterij in mehanizme nastajanja genske variabilnosti; · opredeli bakterijsko kolonijo ter pojasni njen nastanek in pomen; · razloži nastanek in širjenje odpornosti bakterij proti antibiotikom ter presoja njen pomen za javno zdravje; · primerja presnovno raznolikost prokariontov in evkariontov ter razlike pojasni z evolucijskim razvojem; · pojasni različne načine pridobivanja energije in snovi pri bakterijah; · utemelji vlogo bakterij pri kroženju snovi in pretoku energije v ekosistemih; · vrednoti pomen bakterij za človeka v zdravstvu, prehrani, biotehnologiji in naravnih procesih. Glive · opiše temeljne značilnosti gliv in jih primerja z drugimi skupinami organizmov; · pojasni različne načine prehranjevanja gliv; · utemelji pomen gliv kot razkrojevalcev v ekosistemih; · pojasni vlogo gliv pri kroženju snovi in pretoku energije; · vrednoti pomen gliv za človeka v prehrani, medicini, gospodarstvu in kot povzročiteljev bolezni; · opiše zgradbo in delovanje lišajev ter pojasni odnos med partnerjema; · pojasni zgradbo in pomen mikorize ter njen vpliv na uspešnost rastlin; razloži mutualistične odnose gliv z drugimi organizmi z evolucijskega vidikaRastline · prepozna in opiše vegetativne organe rastlin ter pojasni njihove funkcije; · razlikuje glavne tipe rastlinskih tkiv in poveže njihovo zgradbo z njihovimi nalogami; · pojasni povezavo med zgradbo rastlinskih celic, tkiv in organov ter njihovim delovanjem; · primerja zgradbo vegetativnih organov enokaličnic in dvokaličnic; · pojasni pomen fotosinteze in celičnega dihanja za presnovo rastlin; · razloži pomen mineralnih snovi za rast in razvoj rastlin; · pojasni mehanizme transporta vode, mineralnih in organskih snovi v rastlini; · razloži povezanost oskrbe z vodo in ogljikovim dioksidom s fotosintezo; · opiše zgradbo in delovanje rastnih tkiv ter njihov pomen za rast in razvoj rastlin; · pojasni proces sekundarne rasti in olesenitve; · poveže zgradbo lesa in lubja z njuno funkcijo in pomenom za lesnate rastline. · opiše zgradbo cveta kritosemenk in pojasni funkcije posameznih delov; · primerja zgradbo cvetov enokaličnic in dvokaličnic; · razlikuje vetrocvetnost in žužkocvetnost ter pojasni prilagoditve rastlin na posamezen način opraševanja; · opiše procese oprašitve, oploditve in razvoja semena; · prepozna dele semena ter pojasni njihove funkcije; · razlikuje med semenom, osemenjem in plodom; · poveže zgradbo plodov in semen z načini njihovega razširjanja; · primerja spolno in nespolno razmnoževanje rastlin; · pojasni prednosti in omejitve spolnega ter nespolnega razmnoževanja; · navede in opiše primere vegetativnega razmnoževanja semenk.	Bakterije · bakterija · prokariontska celica · binarna delitev · bakterijska kolonija · horizontalni prenos genov · konjugacija · transformacija · transdukcija · genska variabilnost · mutacija · antibiotik · antibiotična rezistenca · fotoavtotrof · kemoavtotrof · heterotrof · razkrojevalec · kroženje snovi · dušikov cikel · simbiont · patogen Glive · gliva · micelij · hifa · spora · saprofit · zajedavec · mutualizem · simbiont · lišaj · mikoriza · razkrojevalec · heterotrof · fermentacija · kvasovka · plesni · goba Rastline · Zgradba in delovanje rastlin · korenina · steblo · list · vegetativni organi · epidermis · parenhim · oporno tkivo · prevajalno tkivo · ksilem · floem · meristem · rastno tkivo · fotosinteza · celično dihanje · kloroplast · listna reža · transpiracija · mineralne snovi · osmoza · turgor · sekundarna rast · kambij · les · lubje · olesenitev · razmnoževanje rastlin · cvet · prašnik · pestič · pelod · pelodno zrno · opraševanje · oploditev · semenska zasnova · seme · osemenje · plod · kalitev · vetrocvetnost · žužkocvetnost · enokaličnice · dvokaličnice · vegetativno razmnoževanje · spolno razmnoževanje · nespolno razmnoževanje
Nerazporejene ure o preverjanje znanja 3 o pisno ocenjevanja znanja 3 o analiza testov 3 o ustno ocenjevanja 3 Skupaj: 70 ur

MINIMALNI STANDARDI ZNANJA

Delitev celic

Dijak:

razlikuje med prokariontsko, rastlinsko in živalsko celico;
opiše osnovni namen celične delitve;
prepozna fazi interfaze in mitoze;
ve, da pri mitozi nastaneta dve genetsko enaki celici;
razloži pomen mitoze za rast in obnovo organizmov;
prepozna mejozo kot delitev, pri kateri nastanejo spolne celice;
razlikuje med haploidno in diploidno celico;
razlikuje med mitozo in mejozo glede na število nastalih celic in število kromosomov;
pojasni pomen oploditve pri spolnem razmnoževanju;
prepozna povezavo med nenadzorovano delitvijo celic in nastankom raka.

Osnove genetike in načini dedovanja

Dijak:

pravilno uporablja pojme gen, alel, kromosom, genom;
razlikuje med genotipom in fenotipom;
na preprostem primeru pojasni vpliv dednih in okoljskih dejavnikov na lastnosti organizma;
razlikuje dominantni in recesivni alel;
opredeli pojma homozigot in heterozigot;
na osnovni ravni razume monohibridno križanje;
iz preprostega Punnettovega kvadrata določi možne genotipe in fenotipe potomcev;
razlikuje med avtosomnim in spolno vezanim dedovanjem.

Mutacije

Dijak:

opredeli pojem mutacija;
razlikuje med genskimi, kromosomskimi in genomskimi mutacijami;
navede primere vzrokov mutacij;
razlikuje mutacije v telesnih in spolnih celicah;
razume, da mutacije povečujejo genetsko variabilnost;
navede primer koristne ali škodljive mutacije.

Biotehnologija in sodobne biološke tehnologije

Dijak:

pozna pojem biotehnologija;
razlikuje med naravnim in umetnim kloniranjem;
pozna osnovni pomen genskega inženirstva;
pojasni, kaj so matične celice;
navede vsaj eno možnost uporabe biotehnologije v medicini ali kmetijstvu;
prepozna osnovne etične dileme, povezane z uporabo biotehnologije.

Nastanek in razvoj življenja

Dijak:

pozna osnovne hipoteze o nastanku življenja;
ve, da imajo vsi organizmi skupnega evolucijskega prednika;
opiše pomen fotosinteze za razvoj življenja na Zemlji;
pozna osnovno razlago nastanka evkariontskih celic po endosimbiontski teoriji;
pojasni pomen mnogoceličnosti.

Mehanizmi evolucije

Dijak:

opredeli pojem evolucija;
pojasni pomen dedne variabilnosti;
ve, da mutacije predstavljajo vir genetske raznolikosti;
opiše delovanje naravnega izbora na preprostem primeru;
razlikuje naravni in umetni izbor;
navede primer razvoja odpornosti bakterij proti antibiotikom.

Nastanek vrst

Dijak:

opredeli vrsto kot skupino organizmov, ki se med seboj razmnožujejo;
pozna pojem speciacija;
ve, da geografska izolacija lahko vodi v nastanek novih vrst;
razume pomen reproduktivne izolacije.

Dokazi za evolucijo

Dijak:

razlikuje analogne in homologne organe;
prepozna fosile kot dokaz evolucije;
navede vsaj dva dokaza za evolucijo;
razume pomen primerjave DNA pri ugotavljanju sorodnosti organizmov.

Evolucija človeka

Dijak:

uvrsti človeka med primate;
pozna glavne stopnje evolucije človeka;
navede ključne značilnosti vrste Homo sapiens;
pojasni pomen razvoja možganov in kulture.

Sistematika in razvrščanje organizmov

Dijak:

razume pomen razvrščanja organizmov;
našteje osnovne sistematske kategorije od vrste do domene;
uporablja dvočlensko poimenovanje vrst;
razlikuje med domenami bakterije, arheje in evkarionti
našteje glavna kraljestva organizmov.

Zgradba in delovanje organizmov

Bakterije

Dijak:

opiše osnovne značilnosti bakterij;
ve, da se bakterije razmnožujejo z binarno delitvijo;
navede primere koristnih in škodljivih bakterij;
pojasni pomen bakterij v kroženju snovi;
razume problem antibiotične odpornosti.

Glive

Dijak:

opiše osnovne značilnosti gliv;
razlikuje glive od rastlin;
pojasni pomen gliv kot razkrojevalcev;
pozna pojma lišaj in mikoriza;
navede primere uporabnosti gliv za človeka.

Rastline

Dijak:

prepozna korenino, steblo, list in cvet;
razlikuje osnovna rastlinska tkiva;
pojasni pomen fotosinteze;
pozna osnovni pomen mineralnih snovi za rast rastlin;
opiše potek oprašitve in oploditve;
razlikuje seme, plod in osemenje;
razlikuje spolno in nespolno razmnoževanje rastlin.

Skupni minimalni standard za zaključeno oceno pozitivno: Dijak pravilno uporablja temeljno biološko terminologijo, prepozna osnovne strukture in procese, razloži njihove funkcije ter rešuje preproste naloge z uporabo pridobljenega znanja na reproduktivni ravni. LITERATURA:

JANA ŠKRLEP , JANINA ŽORŽ , ZORICA POTISK Zgradba in delovanje organizmo, učbenik za biologijo za gimnazije in srednje šole, 1. del, DZS, 2026
Tracey Greenwood , Lisa Brainbridge-smith , Richard Allan , Kent Pryor, BIOLOGIJA, 3. izdaja, delovni zvezek za biologijo v gimnazijiskem izobraževanju, 2019

UČNA GRADIVA:

se za dijake nahajajo v spletni učilnici Moodle

3. letnik

Zgradba in delovanje organizmov (70)

- glive

- živali

- človek

Živali

· živali uvrsti v devet debel

· prepozna in opiše osnovne značilnosti spužev

· na sliki prepozna predstavnika spužev

· prepozna in opiše osnovne značilnosti ožigalkarjev

· na sliki prepozna oblike telesa ožigalkarjev (polip in meduzo)

· prepozna in opiše osnovne značilnosti ploskih črvov

· na sliki prepozna predstavnike ploskih črvov

· prepozna in opiše osnovne značilnosti valjastih črvov

· na sliki prepozna predstavnike valjastih črvov

· prepozna in opiše osnovne značilnosti mehkužcev

· na skici razlikuje skupine mehkužcev (polži, školjke, glavonožci)

· prepozna in opiše osnovne značilnosti kolobarnikov

· na skici prepozna predstavnike kolobarnikov

· prepozna in opiše osnovne značilnosti členonožcev

· na sliki prepozna členonožce (raka, pajkovca, stonogo in žuželko in primerja njihovo zunanjo zgradbo)

· prepozna in opiše osnovne značilnosti iglokožcev

· na sliki prepozna iglokožce

· prepozna in opiše osnovne značilnosti strunarjev

· prepozna in opiše osnovne značilnosti vretenčarjev

· prepozna in opiše osnovne značilnosti posameznih skupin vretenčarjev (ribe, dvoživke, plazilci, sesalci)

· na sliki prepozna predstavnike posameznih skupin vretenčarjev

Prebavila

· definira prehrano, prebavo in presnovo

· opiše človekovo prebavno cev in na sliki prepozna njene dele

· imenuje in na sliki prepozna človekove prebavne žleze

· opiše kemijsko prebavo v različnih delih prebavne cevi pri človeku ter poveže prebavo nekaterih snovi z ustreznimi encimi in žlezami

· opiše mehansko prebavo v človekovi ustni votlini

· na sliki prepozna dele zoba in jih opiše

· napiše zobno formulo mlečnega in stalnega zobovja pri človeku ter jo razloži

· opiše lego in funkcijo požiralnika pri človeku

· opiše peristaltiko in njen pomen pri prebavi

· opiše položaj in našteje funkcije želodca ter pomen želodčne kisline pri človeku

· opiše pomen žlez v želodčni sluznici

· razloži uravnavanje izločanja prebavnih sokov v želodcu

· opiše položaj in vlogo dvanajstnika pri človeku

· razloži pomen žolča

· opiše sluznico preostalega dela tankega črevesa in razloži pomen črevesnih resic

· razloži vlogo krvnih in limfnih kapilar za absorpcijo produktov prebave v transportni sistem

· opiše vlogo debelega črevesa

· opredeli trebušno slinavko kot eksokrino in endokrino žlezo

· opiše pomen jeter

· ovrednoti pomen zdrave prehrane za preprečevanje bolezni prebavil

· opiše načine prehranjevanja in jih poveže z zgradbo prebavil

· razlikuje prebavo v celici, zunaj organizma in v prebavilu ter našteje primere

· primerja tipe prebavil živali

· primerja učinkovitost prebavne vreče in prebavne cevi

· opiše prebavilo ptic in na sliki označi njegove značilne dele

· opiše prebavilo prežvekovalcev, na sliki prepozna njegove značilne dele in razloži njihovo vlogo

· primerja prebavila človeka s prebavili drugih živali

Obtočila

· opiše zgradbo krvi človeka, našteje funkcije krvne plazme in krvnih celic

· na sliki prepozna tri osnovne vrste krvnih celic

· opiše strjevanje krvi ter razloži vlogo trombocitov in fibrinogena pri tem procesu

· opiše zgradbo in funkcijo eritrocitov

· opiše vlogo hemoglobina pri transportu kisika

· opiše in razloži transport ogljikovega dioksida

· opiše zgradbo in funkcijo levkocitov

· opiše zgradbo človeškega srca in na sliki prepozna njegove dele

· opiše vlogo ritmovnikov pri krčenju srca

· definira arterije, vene in kapilare, opiše njihovo zgradbo in jih prepozna na slikah

· opiše dvojni telesni obtok in imenuje najpomembnejše žile (pljučna arterija in pljučne vene, aorta in velike telesne dovodnice, venčne - koronarne arterije) ter jih prepozna na shemi krvnega obtoka

· opiše mehanizem potovanja krvi skozi srce in po žilah, razloži vlogo zaklopk ter opiše spreminjanje krvnega pritiska v krvožilju

· razloži, kaj določa krvne skupine človeka

· primerja obtočila človeka z obtočili drugih živali

Dihala

· opiše vlogo dihal

· našteje značilnosti dihalnih površin

· razloži izmenjavo plinov prek dihalnih površin

· razume povezavo med izmenjavo plinov in celičnim dihanjem

· opiše človekova dihala in na sliki prepozna njihove dele

· opiše človekovo dihalno pot

· opiše mehanizem ventilacije in uravnavanje dihalnih gibov

· opiše vlogo nosne votline, žrela in sapnika pri preprečevanju vdora mikrobov in drugih tujkov v spodnja dihala

· opiše zgradbo in vlogo grla

· razloži pomen hrustančnega ogrodja sapnika in sapnic

· opiše pomen pljučnih mešičkov za povečanje dihalne površine ter razloži izmenjavo plinov na njihovi površini

· razloži vlogo hemoglobina pri prenosu plinov po krvi

· ovrednoti vpliv kajenja in onesnaženega zraka na bolezni dihal

· razloži metodo za ugotavljanje količine CO₂ v izdihanem zraku

· razloži vpliv telesne dejavnosti na frekvenco dihanja

· razloži dobljene rezultate

· našteje vire napak pri poskusih in predlaga načine za njihovo zmanjšanje

· našteje možne vzroke za razliko med rezultati posameznih poskusnih oseb

· primerja dihala človeka z dihali drugih živali

Izločala

· razloži pomen izločanja za živa bitja

· razloži pomen izločal pri izločanju nerabnih produktov presnove in pri osmoregulaciji

· opiše lego in vlogo ledvic z izvodili ter jih prepozna na sliki

· našteje in opiše osnovne procese, ki omogočajo delovanje ledvic (filtracija, reabsorpcija, odvajanje)

· opiše makroskopsko zgradbo ledvice in njene dele prepozna na sliki

· opiše zgradbo in delovanje nefrona ter na skici prepozna njegove dele

· razloži hormonalno uravnavanje izločanja vode

· primerja sestavo in količino primarnega in sekundarnega seča

· opiše pot seča iz ledvic

· razloži vlogo eksokrinih žlez v koži pri izločanju in uravnavanje toplote

· ovrednoti vpliv toksičnih snovi v našem okolju na delovanje ledvic

· opiše in na sliki prepozna protonefridije, metanefridije, in Malpighijeve cevke pri značilnih živalskih predstavnikih

· razlikuje med izločanjem in iztrebljanjem

· primerja izločala človeka z izločali drugih živali

Hormonalni sistem

· razloži prenos in delovanje hormonov na tarčne celice ter njihov odziv

· razloži uravnavanje izločanja hormonov z negativno povratno zanko

· pozna endokrine žleze človeka in zna opisati njihov položaj v telesu (hipofiza, epifiza, ščitnica, obščitnične žleze, priželjc, trebušna slinavka, nadledvični žlezi, moda, jajčniki)

· pozna hormone, njihove tarče, hormonalni efekt in ve, katere žleze jih izločajo

· razloži vlogo hipofize, ščitnice, obščitničnih žlez in trebušne slinavke pri vzdrževanju stabilnega notranjega okolja

· razloži vlogo nadledvične žleze v stresni situaciji

· pozna najpogostejše nepravilnosti v delovanju hormonalnih žlez

Živčni sistem

· prepozna in opiše zgradbo živčne celice kot tudi njeno delovanje

· razloži mirovni membranski potencial, nastanek in prevajanje vzburjenja vzdolž mieliniziranega in nemieliniziranega živčnega vlakna

· opiše zgradbo in delovanje kemične sinapse

· definira osrednje in obkrajno živčevje

· opiše zgradbo in delovanje obkrajnega živčevja

· primerja delovanje osrednjega in obkrajnega živčevja

· opiše zgradbo in delovanje hrbtenjače in delov možganov

· razloži delovanje refleksov

· opiše in primerja različne tipe živčevja pri živalih

Sprejemanje dražljajev-čutila

· razloži pomen povezanosti čutilnih sistemov in živčevja na zaznavo in obdelavo informacij iz okolja

· poveže čutila s strategijo preživetja

· definira dražljaj, našteje vrste čutil glede na vrsto dražljajev in razlikuje vlogo zunanjih in notranjih receptorjev

· opiše zgradbo in razloži delovanje ušesa in očesa ter načelo delovanja uporabi pri razlagi delovanja drugih čutil

Zaščita, opora in gibanje

· opiše zgradbo, naloge in pomen krovnih struktur živali in človeka ter jih primerja med seboj

· našteje naloge gibal

· opiše in prepozna različne vrste ogrodja ter jih poveže z načinom življenja

· opiše zgradbo in pomen tkiv v ogrodju vretenčarjev

· opiše stike med kostmi in vlogo kosti, hrustanca, ligamentov, kit in mišic poveže s premikanjem

· opiše vlogo beljakovinskih molekul pri gibanju

· opiše zgradbo in delovanje skeletne mišice in razloži vlogo aktina, miozina, Ca²⁺ in ATP pri njenem delovanju

· razloži delovanje in oskrbo mišic v aerobnih in anaerobnih razmerah

Regulacijski sistemi

· opiše in utemelji pomen hormonskega in živčnega sistema za uravnavanje delovanja telesa in vzdrževanje stabilnega notranjega okolja

· razloži princip delovanja negativne povratne zanke

· razloži uravnavanje stalne telesne temperature in stalne količine vode v telesu

· razpravlja o vplivu alkohola in drugih drog na delovanje regulacijskih sistemov

LITERATURA:

- Potisk, Z., Prosen, K., Šinkovec, V., Škrlep, J., in Žorž, J. (2026). Zgradba in delovanje organizmov (2. del): Učbenik za biologijo v gimnazijah in srednjih strokovnih šolah. DZS.

- Belušič, G., Dolenc Koce, J., Turk, M., Vittori, M., in Zalar, P. (2018). Biologija 2: O zgradbi in delovanju organizmov: Učbenik za biologijo v gimnazijah in srednjih strokovnih šolah. Mladinska knjiga.

- Pryor, K., Bainbridge-Smith, L., Allan, R., in Greenwood, T. (2019). Biologija za gimnazije: Delovni zvezek (3. izd.). Mladinska knjiga.

UČNA GRADIVA:

- se za dijake nahajajo v spletni učilnici Moodle

4. letnik - matura

Fiziologija človeka (7 ur)

Razmnoževanje, rast in razvoj

· opiše zgradbo in delovanje spolnih organov človeka, razloži vlogo hormonskega sistema pri tem

· opiše proces nastajanja in zorenja spolnih celic pri človeku

· opiše ontogenetski razvoj človeka

· opiše oploditev in začetek embrionalnega razvoja človeka (razvoj morule, blastociste), poveže nastanek ektoderma, endoderma in mezoderma z nadaljnjim razvojem organskih sistemov ter razloži pomen posteljice za razvoj otroka

· opiše in primerja različne načine razmnoževanja ter ontogenetskega razvoja živali

· opiše dedovanje spola pri človeku

· razpravlja o pomenu genske diagnostike in ovrednoti pomen zbiranja genskih podatkov

Kako deluje znanost (20 ur)

· pozna, opiše in utemelji postopke v raziskovalnem delu ter jih zna uporabiti in ovrednotiti/utemeljiti;

· pozna tehniko mikroskopiranja, utemelji postopke

· pozna in uporabi osnovne tehnike in metode laboratorijskega ter terenskega dela, utemelji njihovo izbiro, jih zna uporabiti in ovrednotiti pri molekularnobioloških, biokemijskih, fizioloških in mikrobioloških poskusih ter pri terenskem delu in predlaga izboljšave

· pozna osnovno razliko med kontroliranim in nekontroliranim poskusom; načrtuje kontrolirani poskus in pri tem razlikuje neodvisno, odvisno in nadzorovane spremenljivke; zna uporabljati

· podatke, jih prirejati/pretvarjati iz ene oblike v drugo ter interpretirati; pridobljene podatke prikaže kot shemo, preglednico ali grafikon; pozna različne vrste grafikonov (linijski, stolpčni, krožni in histogram), jih zna narisati in/ali iz njih odčitati ustrezne podatke

· pozna in uporabi metode uporabe IKT, utemelji njihovo uporabo in jih zna uporabiti pri zbiranju, obdelavi in prikazovanju kvantitativnih in kvalitativnih podatkov ter kritično ovrednotiti na posameznih primerih

· pozna etične principe in dileme pri delu z živimi sistemi

· uporabi osnove statistične analize pri prikazu in analizi rezultatov

· kritično ovrednoti in utemelji podatke, zaključke in sklepe

· ovrednoti znanstvene podatke in njihove omejitve s stališča zgodovinskega razvoja tehnologij eksperimentiranja, zbiranja in obdelave podatkov in svoja spoznanja kritično uporabi na primerih

· različnimi modeli prikaže naravne zakonitosti (njihovo celovitost in kompleksnost) in kritično ovrednoti njihovo uporabo na konkretnih primerih

Biologija celice (25 ur)

· opiše načine medceličnega sporazumevanja in sporočanja ter uravnavanja celičnih procesov

· imenuje nekatere celične sporočevalce

· opiše pomen kalcijevih ionov za celično signalizacijo in delovanje nekaterih encimov

· definira pomen strukturnih in motoričnih beljakovin za celični transport in spremembo celične oblike

· opiše, kako se kemijski signal (npr. hormonski) posreduje iz zunanjosti v notranjost celice

· spoznajo osnovne podobnosti in razlike med C3 in CAM-fotosintezo in to povežejo s prilagoditvijo CAM-rastlin na sušne razmere

Geni in dedovanje (20 ur)

-gensko uravnavanje

-načini dedovanja

· opiše zgradbo operona pri prokariontih in razloži mehanizem uravnavanja izražanja operona

· razloži pomen in osnovni mehanizem uravnavanja izražanja genov na celični ravni v evkariontih preko sistema regulatornih beljakovin v jedru, hormonalne regulacije in vlogo DNA pri uravnavanju procesov v celici

· razloži, kako se lahko iz oplojene jajčne celice razvije večcelični organizem, ki vsebuje različne tipe celic

· razloži, da je nastanek rakavih obolenj povezan z nenadzorovano delitvijo celic, kar je posledica motenj v delovanju genov, ki nadzorujejo potek celičnega cikla

· utemelji nastanek neodvisnega kombiniranja genov in naključne sestave alelov v gametah kot posledico dogajanj v mejozi ter na podlagi genotipa osebka napiše možne gamete

· spoznajo nekatere primere genske diagnostike in razumejo osnovni princip razlikovanja posameznikov na podlagi zaporedij nukleotidov v DNA (DNA fingerprinting)

· razumejo, da je zbiranje genetskih podatkov o posameznikih povezano z etičnimi problemi (npr. pravica tretjih oseb do teh podatkov – zavarovalnice, delodajalci)

Biotska pestrost in evolucija (30 ur)

· opiše Miller-Ureyev poskus in utemelji njegov pomen za podprtje hipoteze o abiogenem nastanku organskih snovi;utemelji vlogo beljakovin kot nosilcev lastnosti organizma

· uporabi Hardy-Weinbergovo načelo za izračun pogostosti alelov, genotipov in fenotipov v populaciji in opiše, v katerih primerih velja to načelo

· razumejo, da lahko na podlagi primerjalne embriologije, primerjave zaporedij DNA in aminokislin ter drugih virov podatkov zgradimo razvejan diagram (kladogram), ki prikazuje možne evolucijske odnose med skupinami organizmov

· razumejo, kako lahko s pomočjo več neodvisnih molekulskih ur, ki jih medsebojno umerimo in primerjamo s starostjo fosilov, ocenimo, pred koliko časa so se različne skupine organizmov evolucijsko ločile

Ekologija (28 ur)

-ekologija kot področje biologije

- osebki in populacije

- delovanje ekosistema

- ekosistemi in biosfera

- človek in narava

· opredeli področje raziskovanja ekologije in utemelji njeno povezanost z drugimi znanstvenimi področji

· razlikuje in primerja ekologijo, varstvo okolja in varstvo narave

· opredeli pojme populacija, življenjska združba, biotop, habitat, ekološka niša, ekosistem, biom in biosfera in jih uporabi na primerih

· razlikuje in primerja nivoje organiziranosti živih sistemov (osebek, populacija, biocenoza) in njihov odziv na abiotske in biotske dejavnike ter jih poveže v celostno razumevanje delovanja ekosistemov

· poveže in primerja odzive notranjega okolja organizmov na razmere v zunanjem okolju

· prepozna in opiše abiotske dejavnike različnih ekosistemov

· utemelji strpnostno območje organizmov in ga prikaže s strpnostno krivuljo ter primerja strpnostne krivulje različnih organizmov;

· ovrednoti možnosti preživetja specialistov in generalistov ob spremembah okolja;

· poveže razširjenost vrste z abiotskimi in biotskimi dejavniki v okolju

· opiše, našteje, prepozna in utemelji nekatere prilagoditve organizmov na abiotske dejavnike;

· razloži posledice naravnih in antropogenih vplivov na posamezne organizme, vrste in ekosisteme

· poveže ekološke prilagoditve organizmov in njihov evolucijski razvoj

· primerja pojavljanje raznolikosti znotraj populacij z raznolikostjo znotraj vrste in našteje mehanizme nastajanja novih vrst

· utemelji dinamičnost ekosistema z medsebojnim vplivanjem biotopa in biocenoze

· razlikuje med akomodacijo in adaptacijo organizmov, vrst, populacij

· definira in opiše odnose med organizmi v biocenozi (plenilstvo, zajedavstvo, obvezno in neobvezno sožitje, priskledništvo, tekmovanje in nevtralizem)

· na primerih posameznikov in populacij razloži medsebojno prilagojenost, povezanost in soodvisnost plenilcev in plena, zajedavcev in njihovih gostiteljev

· opiše ekološko nišo, jo utemelji kot značilnost vrste in na primerih prepozna njene značilnosti

· razloži povezavo med omejeno količino naravnih virov, prekrivanjem ekoloških niš in tekmovanjem

· razloži ekološke in evolucijske posledice prekrivanja ekoloških niš

· razloži evolucijo odnosa med zajedavcem in gostiteljem v sožitje in opiše primere takšnih odnosov

· našteje in opiše lastnosti populacije, populacijske parametre ter razloži mehanizme, ki vplivajo na dinamiko populacij

· grafično prikaže in razloži krivuljo rasti populacij, našteje vzroke in posledice rasti ter razpravlja o perspektivah nadaljnjega razvoja populacije

· z ustreznih podatkov izračuna in grafično prikaže gostoto populacije, prepozna porazdelitev osebkov na nekem območju ter starostno in spolno sestavo populacije

· utemelji razvoj vrst z naravnim izborom s prilagoditvami organizmov na okolje in razloži pomen genske pestrosti pri tem

· opiše, kaj se dogaja s sončno energijo, ki prihaja do zemlje

· definira primarno proizvodnjo in utemelji njen pomen za delovanje ekosistemov

· definira trofične nivoje v prehranjevalni verigi in spletu ter razloži njihovo medsebojno soodvisnost

· izdela in razloži sheme prehranjevalnih spletov

· grafično prikaže razmerja trofičnih nivojev z energijskimi piramidami in piramidami biomase

· opiše in razloži potek pretoka energije skozi ekosistem in pojasni, zakaj so prehranjevalne verige kratke

· razloži vlogo proizvajalcev, potrošnikov in razkrojevalcev pri pretoku energije in kroženju snovi v ekosistemih

· na primeru ogljika razloži biogeokemijsko kroženje snovi v biosferi

· razloži kroženje vode v biosferi Zemlje in utemelji njen pomen za vzdrževanje biosfere

· piše vlogo bakterij pri kroženju dušika v biosferi

· razloži, zakaj je ekosistem živ sistem

· definira prevladujoče in značilne vrste v biocenozi in jih prepozna

· na primerih;

· opiše sukcesijo in delovanje ekosistemov kot interakcijo med abiotskimi in biotskimi dejavniki okolja

· primerja biotsko raznolikost pionirskih in klimaksnih združb z izkoriščenostjo naravnih virov in energijsko učinkovitostjo

· razloži, kaj je biodiverziteta na ravni posameznih osebkov vrste, njihovih populacij ter vrst in biocenoz

· utemelji vlogo dominantnih in ključnih vrst za delovanje ekosistemov

· razloži povezanost in medsebojni vpliv ekosistemov v biosferi planeta

· razloži, kako so spremembe podnebja na Zemlji vplivale na spreminjanje ekosistemov in razvoj vrst

· utemelji vpliv povečanja človeške populacije na biosfero, razpravlja o možnih posledicah človekove dejavnosti na zgradbo in delovanje ekosistemov

· razloži samoočiščevalno sposobnost vodà

· utemelji posledice onesnaženja ter pomen gospodarjenja z vodo

· opiše delovanje čistilne naprave in ga primerja s samoočiščevalnimi procesi vode v naravi

· opredeli, kaj so odpadki, in utemelji princip ravnanja z njimi

· razloži bioakumulacijo snovi v prehranjevalnih verigah in spletih

· razloži posledice onesnaževanja atmosfere

· opiše pomen ozonske plasti v atmosferi in razloži posledice njenega stanjšanja

· opiše nastanek in pomen učinka tople grede za življenje na Zemlji ter razloži posledice povečanja toplogrednih plinov za podnebje planeta

· komentira pomen zakonodaje za določanje mejnih in dovoljenih koncentracij onesnažil v hrani, vodi in zraku

· razpravlja o posledicah vnosa gensko spremenjenih organizmov in tujerodnih vrst v ekosisteme

· utemelji pomen kritične velikosti populacije za preživetje vrste

· navede razloge za množična izumiranja vrst v zgodovini Zemlje ter jih primerja z razlogi izumiranja vrst danes

· utemelji pomen varovanja ogroženih vrst, habitatov in ekosistemov ter načine njihovega varovanja

· utemelji pomen skupnega načrtovanja trajnostnega razvoja, gospodarjenja in porabe naravnih virov za kakovostno življenje in preživetje človeštva

LITERATURA:

- Tomažič, I., Zidar, P., Dolenc Koce, J., in Ambrožič Avguštin, J. (2018). Biologija 1: O biologiji, celicah in genetiki: Učbenik za biologijo v gimnazijah in srednjih strokovnih šolah. Mladinska knjiga.

- Trontelj, P. (2020). Biologija 3: Evolucija in znanstveno raziskovanje: Učbenik za biologijo v gimnazijah in srednjih strokovnih šolah. Mladinska knjiga.

- Vogel Mikuž, K., in Bavec, A. (2020). Biologija 4: Ekologija: Učbenik za biologijo v 4. letniku gimnazijskega izobraževanja. Mladinska knjiga.

- Pryor, K., Bainbridge-Smith, L., Allan, R., in Greenwood, T. (2019). Biologija za gimnazije: Delovni zvezek (3. izd.). Mladinska knjiga.

UČNA GRADIVA:

- se za dijake nahajajo v spletni učilnici Moodle

Delitev celic

Strukture in procesi

Faze mitoze

Faze mejoze

Biološki pomen

Delitev in bolezen

Osnove genetike

Temeljni pojmi

Genetski zapis

Dedovanje

Posebni načini dedovanja

Razmnoževanje in dedovanje

Mutacije

Vrste mutacij

Genske mutacije

Kromosomske mutacije

Genomske mutacije

Posledice mutacij

Evolucijski pomen

Biotehnologija in sodobne biološke tehnologije

Biotehnologija

Genski posegi

Kloniranje

Matične celice

Uporaba biotehnologije

Etični vidiki

Delitev celic

Osnove genetike in načini dedovanja

Mutacije

Biotehnologija in sodobne biološke tehnologije

Nastanek in razvoj življenja

Mehanizmi evolucije

Nastanek vrst

Dokazi za evolucijo

Evolucija človeka

Sistematika in razvrščanje organizmov

Zgradba in delovanje organizmov

Bakterije

Glive

Rastline