Razpored učne snovi

PREDMET IN RAZVOJ PSIHOLOGIJE

(katalog 4. 1. 1.)

–        opredelijo in razlikujejo duševne procese, vedenje in osebnost;

–        pojasnijo ter s primeri ponazorijo teoretične in praktične cilje psihologije; opredelijo in razlikujejo glavne psihološke panoge

–        opišejo, primerjajo in ocenijo smeri razvoja psihologije (psihoanaliza, behaviorizem, humanistična in kognitivna psihologija; vsaj dve smeri*).

OSEBNOST – POJEM IN STRUKTURA

(katalog 4. 3. 1.)

–          opredelijo in s primeri ponazorijo pojme: osebnostna lastnost, dimenzije, tipi

–          opišejo, razlikujejo in s primeri opišejo področja osebnosti; razložijo vpliv posameznih področij na ljudi;

–          razložijo odvisnost posameznih področij osebnosti od dednosti in okolja;

TEORIJE

OSEBNOSTI

(katalog 4. 3. 4.)

–          opišejo in ovrednotijo strukturno pojmovanje osebnosti (Eysenck);

–          pojasnijo in ovrednotijo Freudovo pojmovanje strukture, razvoja in delovanja osebnosti;

–          opišejo in s primeri ponazorijo stopnje razvoja osebnosti po Eriksonovi teoriji, vsaj 5. stopnjo in še dve stopnji *;

–          opišejo in ovrednotijo temeljne značilnosti vedenjskega pojmovanja osebnosti (Skinner);

–          opišejo in ovrednotijo humanistično pojmovanje osebnosti (Maslow);

–          pojasnijo kognitivno pojmovanje osebnosti.

-     razlikujejo in primerjajo značilnosti teorij osebnosti.

RAZVOJ OSEBNOSTI

(katalog 4. 3. 3.)

–        Razumejo pomen dejavnikov in njuno povezanost

-    -       Opišejo in kritično ovrednotijo raziskave vpliva dejavnikov;

–          opišejo glavne značilnosti obdobij osebnostnega razvoja: otroštvo, mladostništvo, odraslost, pozna odraslost (starost);

–          opredelijo pojem samopodobe in opišejo področja samopodobe; presojajo dejavnike, ki vplivajo na samopodobo; s primeri ponazorijo vedenje in doživljanje osebe s pozitivno in negativno samopodobo.

DUŠEVNE MOTNJE IN PSIHOLOŠKA POMOČ**

(** izbirno)

–        ovrednotijo klasifikacije duševnih motenj;

–        opredelijo temeljne vrste duševnih motenj;

–        opišejo psihološko pomoč ter razumejo njeno uporabnost pri različnih vrstah duševnih motenj.

(katalog 4. 4. 1.)

–        naštejejo najpomembnejše nosilce socializacije ter ocenijo njihov vpliv na človekovo osebnost.

–        opredelijo in s primeri ponazorijo pojma: skupina in socialna vloga (Zimbardov eksperiment);

–        opišejo in s primeri ponazorijo formalne in neformalne oblike socialnih skupin;

–        razložijo in ocenijo psihološke funkcije družine: varnost, sprejetost, nadzor, učenje socialnih veščin, …;

–        opišejo in s primeri ponazorijo vzgojne stile (avtoritativno, avtoritarno, permisivno in brezbrižno) ter ocenijo posledice za otrokov razvoj (vsaj dva sloga*);

KOMUNIKACIJA

(katalog 4. 4. 2.)

–        opredelijo in s primeri ponazorijo proindividualno obnašanje: asertivnost, egoizem, tekmovalnost (vsaj dve obliki*);

–        opredelijo in s primeri ponazorijo disocialno vedenje;

–        opredelijo in s primeri ponazorijo agresivno vedenje; razložijo razvoj (biološka, frustracijska in vedenjska oz. socialna razlaga);

–        pojasnijo in ocenijo posledice vseh vrst vedenja za medosebne odnose;

–        opredelijo komunikacijo ter pojasnijo značilnosti in pomen učinkovite komunikacije v konkretnih življenjskih situacijah;

–        razlikuje in s primeri ponazori besedno in nebesedno komunikacijo.

STALIŠČA, PREDSODKI IN VREDNOTE

(katalog 4. 4. 3.)

–        pojasnijo in/ ali s primeri ponazorijo kognitivno, emocionalno in vedenjsko komponento stališč;

–        razložijo in ovrednotijo vpliv stališč na vedenje in medosebne odnose;

–        opišejo vrste predsodkov in jih ponazorijo s primeri; vsaj dve vrsti*;

–        razložijo in presodijo vzroke oblikovanja predsodkov;

–        opišejo in s primeri ponazorijo vpliv predsodkov na vedenje (ogovarjanje, izogibanje, diskriminacija, nasilje, genocid);

–        opredelijo vrednote ter s primeri ponazorijo glavne kategorije vrednot; vsaj dve kategoriji*

–        presodijo pomen vrednot za posameznika in družbo

–        opišejo in s primeri ponazorijo ravni moralnega presojanja po Kohlbergu; vsaj dve fazi*

–        razložijo moralne presoje z vidika Kohlbergovih ravni razvoja moralnega presojanja po;

–        ovrednotijo dejavnike, ki vplivajo na razvoj vrednot in moralnega presojanja.

METODE V PSIHOLOGIJI

(katalog 4. 1. 3.)

–        Opišejo metodo opazovanja in jo ponazorijo s primeri

–        opredelijo ekstraspekcijo in introspekcijo ter  ju ponazorijo s konkretnimi primeri;

–        presodijo prednosti in slabosti  obeh metod opazovanja;

–        opišejo metodo eksperimenta in jo ponazorijo s konkretnimi primeri;

–        primerjajo opazovanje in eksperiment ter presodijo njune prednosti in pomanjkljivosti;

–        opišejo, s primeri ponazorijo in razlikujejo strukturirani in nestrukturirani intervju,

–        presodijo prednosti in pomanjkljivosti obeh vrst intervjuja;

–        opišejo in opredelijo vprašalnik;

–        razlikujejo med vprašalniki odprtega in zaprtega tipa ter jih ponazorijo s primeri;

–        presodijo prednosti in slabosti obeh tipov vprašalnika ;

–        opišejo različne tipe ocenjevalnih lestvic in jih ponazorijo s primeri;

–        opredelijo psihološki test in ga razlikujejo od časopisnih testov; presodijo uporabo

–        primerjajo posamezne raziskovalne tehnike in presodijo njihovo uporabnost (v kakšne namene se uporabljajo).

ZBIRANJE IN OBDELAVA PSIHOLOŠKIHPODATKOV

(katalog 4. 1. 4.)

–        pojasnijo reprezentativnost vzorca in presodijo njen pomen za posploševanje rezultatov;

–        opišejo značilnosti normalne porazdelitve rezultatov in jo pojasnijo na primeru konkretnih rezultatov;

–        pojasnijo osnovne načine urejanja podatkov: razvrščanje in frekvenčna porazdelitev ter znajo razvrstiti podatke ter jih urediti po frekvenčni porazdelitvi;

–        presodijo prednosti in pomanjkljivosti obeh načinov urejanja podatkov;

–        prikažejo podatke s histogramom in poligonom;

–        določijo in znajo uporabiti relativna števila ter mere srednje vrednosti;

–        pojasnijo pojma razpršenosti in korelacije.

UČENJE IN POMNJENJE

(katalog 4. 2. 4.)

–        pojasnijo, razlikujejo in s primeri ponazorijo oblike učenja: klasično in instrumentalno pogojevanje, modelno učenje in besedno učenje (vsaj dve vrsti učenja*);

–        opišejo Bandurovo raziskavo modelnega učenja in jo kritično presojajo;

–        opredelijo pomnjenje in pozabljanje;

–        opišejo in primerjajo vrste spomina: trenutni, kratkotrajni in dolgotrajni spomin;

–        pojasnijo in s primeri ponazorijo količinske in kakovostne spremembe pri zapomnitvi gradiva (vsaj dve vrsti spomina*);

–        opišejo raziskave o količinskih in kakovostnih sprememb pri zapomnitvi gradiva (Ebbinghaus, Bartlett)

–        opišejo in opredelijo dejavnike učenja;*

–        pojasnijo in ocenijo pomen sposobnosti, motivacije, čustev in učnih stilov za učenje;

–        razložijo in ocenijo načine za izboljšanje zapomnitve in uspešnejše učenje;

–        opredelijo pojem kompetenca in razumejo pomen različnih kompetenc v življenju;

–        opišejo, s primeri ponazorijo in ovrednotijo zunanjo in notranjo motivacijo.

OBČUTENJE IN ZAZNAVANJE

(katalog 4. 2. 3.,
4. 4. 1)

–        opredelijo proces zaznavanja: dražljaji, čutila in zaznavna središča;

–        opišejo in s primeri ponazorijo čutne adaptacije ter absolutni, diferencialni prag (vsaj dva pojava*);

–        pojasnijo in s primeri ponazorijo načela organizacije zaznav: lik in podlaga, bližina, podobnost, zaprtost (vsaj dve načeli*);

–        pojasnijo in ponazorijo motnje zaznav: iluzije in halucinacije;

–        pojasnijo in presodijo vpliv psiholoških dejavnikov na zaznavanje;

–        presodijo in s primeri ponazorijo pomen zaznavanja za človeka;

–        opredelijo pojem pozornosti in razložijo njeno vlogo pri zaznavanju;

–        na primerih razložijo in presodijo pomen notranjih in zunanjih dejavnikov pozornosti.

–        opredelijo pojem socialnega zaznavanja ter razložijo in s primeri razložijo možne napake v socialnem zaznavanju: prvi vtis, halo učinek, napaka simpatije, vsaj dve napaki*;

MIŠLJENJE

(katalog 4. 2. 5.)

–        Pojasnijo in s primeri ponazorijo oblike mišljenja: konvergentno/divergentno, realistično/domišljijsko, in konkretno/abstraktno; presodijo pomen v življenju (*vsaj štiri vrste mišljenja);

–        razložijo povezanost med mišljenjem in drugimi duševnimi procesi;

–        opišejo stopnje razvoja mišljenja po Piagetu * in jih ponazorijo s primeri; opišejo primere raziskav in jih kritično ovrednotijo;

–        opišejo in razlikujejo strategije reševanja problemov (poskusi in napake, postopna analiza, vpogled) ter jih ponazorijo s primeri (*vsaj dve strategiji);

–        razložijo in presodijo vlogo sposobnosti, motivacije, čustev in znanja pri reševanju problemov;

IN

USTVARJALNOST

(katalog 4. 3. 2.,

4. 2. 5)

–          opišejo in s primeri ponazorijo stopnje ustvarjalnega procesa;

–          razložijo in vrednotijo osebnostne in družbene dejavnike, ki vplivajo na ustvarjalnost;

–          opredelijo inteligentnost in jo razlikujejo od ustvarjalnosti;

–          pojasnijo in presojajo pomen merjenja inteligentnosti in količnika inteligentnosti;

–          pojasnijo ter presojajo medosebne in skupinske razlike v inteligentnosti;

–          opišejo sestavine inteligentnosti po Thurstonovi teoriji in jih pojasnijo s primeri (povezava z učenjem posameznih šolskih predmetov in različnimi poklici; vsaj štirje faktorji**.

ČUSTVA

(katalog 4. 2. 1.)

–        presodijo čustva z različnih vidikov

–        razdelijo čustva po različnih merilih

–        opišejo nebesedno izražanje čustev

–        opišejo čustven razvoj* ter ocenijo vlogo zorenja in učenja v čustvenem razvoju

–        ponazorijo vlogo učenja čustev (Watson)

–        opišejo značilnosti čustvene zrelosti (primeri)

–        razložijo povezanost čustvovanja z drugimi duševnimi procesi

-    presodijo pomen čustev pri medsebojnem sporazumevanju (funkcije čustev).

MOTIVACIJA

(katalog 4. 2. 2.)

–         opišejo motivacijski proces (primeri) in značilnosti potreb

–         Dijaki razlikujejo in na primerih pojasnijo nagonsko in socializirano ter homeostatično* in progresivno* zadovoljevanje potreb;

–         Ocenijo posledice nezadovoljitve potreb

–         Opišejo značilnosti zavestne in nezavedne motivacije

–         Razložijo in ovrednotijo hierarhijo motivov (Maslow); primeri

–         razložijo povezanost med motivacijo in drugimi duševnimi procesi;

–         opredeli frustracijo, konflikt in stres ter analizira njihov nastanek in posledice,

–         pojasnijo sestavine osebnostne čvrstosti* ter presodijo pomen pri soočanju z obremenitvami;

–         opišejo in ponazorijo konstruktivno in nekonstruktivno soočanje z obremenitvami

–         opišejo in ponazorijo obrambne mehanizme