Oblike in načini ocenjevanja pri pouku biologije za 1., 2., 3. in 4. letnik

Pisni preizkus znanja

Ocenjevanje je sestavljeno tako, da služi ocenjevanju različnih nivojev znanja od pomnjenja, razumevanja do uporabnosti znanja.

Kriteriji za ocenjevanja pisnega preizkusa znanja:

  • 50-61%=2 (zd)
  • 62-74%=3 (db)
  • 75-87%=4(pd)
  • 88-100=5(odl)

Pisni preizkus znanja v 1., 2., in 3. letniku
V celotnem šolskem letu dobi dijak tri ocene iz napovedanega pisnega ocenjevanja znanja.

Pisni preizkus znanja v 4. letniku
V celotnem šolskem letu dijaki pišejo pet pisnih ocenjevanj znanja.

Ustno ocenjevanje in drugačna oblika ocenjevanja

Ustno ocenjevanje je v športnih oddelkih napovedano, v splošnih pa nenapovedano oz. napovedano po dogovoru med učiteljem in učenci.

Ustno ocenjevanje in drugačna oblika ocenjevanja v 1., 2. in 3. letniku
V celotnem šolskem letu pridobi dijak vsaj eno ustno oceno in eno oceno z drugačnimi oblikami ocenjevanja. 

Ustno ocenjevanje in drugačna oblika ocenjevanja v 4. letniku
Dijaki pridobijo ustno oceno po dogovoru z učiteljem.

Ocenjevanjeraziskovalnega, laboratorijskega in terenskega dela

Znanje, razumevanje in uporabni vidiki eksperimentalnega dela in drugih oblik praktičnega dela se ocenjujejo v obliki vprašanj in nalog v sklopu pisnega in ustnega ocenjevanja. Po dogovoru z dijaki učitelj oceni tudi oddana poročila.

20% maturitetne ocene je notranja ocena, ki jo oblikuje učitelj na podlagi opravljenih raziskovalnih, laboratorijskih in terenskih vaj in oddanih poročil o opravljenem delu ali drugih izdelkov, ki jih kandidati predložijo v ocenjevanje.

Kriteriji za končno oceno

Za pozitivno oceno ob zaključku posameznega ocenjevalnega obdobja mora dijak pridobiti pozitivno oceno iz vseh pisnih ocenjevanj znanja. Če ima dijak negativno ustno oceno in, če je bila ta pridobljena pred pisnim ocenjevanjem, lahko le-to popravi s pozitivno pisno oceno. Ob zaključku šolskega leta je dijak ocenjen pozitivno, če sta pozitivno ocenjeni obe ocenjevalni obdobji.

Sprotno delo dijakov se upošteva pri ustnem in drugačnem ocenjevanju znanja ter pri zaključevanju ocene.

Pravila za opravljanje popravnih, predmetnih in dopolnilnih izpitov

Popravni izpit opravlja dijak, ki ima ob zaključku pouka zaključeno negativno oceno.
Predmetni izpit opravlja dijak, ki hitreje napreduje ali izboljšuje zaključeno oceno v 3. in 4. letniku.
Dopolnilni izpit opravlja dijak, ki do zaključka pouka pri predmetu  ni bil ocenjen.
Popravni in predmetni izpit obsegata vso snov določenega letnika.
Dopolnilni izpit obsega snov pisnih ali ustnih ocenjevanj znanja, pri katerih dijak ni pridobil pozitivne ocene.

Način opravljanja popravnega in predmetnega izpita

Popravni in predmetni izpiti potekajo v rokih, ki jih določi šola.

Izpiti obsegajo:

  • pisni del izpita, ki se piše 2 šolski uri,
  • ustni del izpita, ki se izvede, če dijak pri pisnem izpitu doseže 45 – 49%.

ELEKTRONSKA GRADIVA (prof. Helena Črne Hladnik)